Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 4. julij 2021 ― Kuratorja / Curators Tomaž in Arne Brejc Umetniki / Artists: Janez Bernik, Bogdan Borčić, Martin Bricelj Baraga, Beti Bricelj, Sandi Červek, Gustav Gnamuš, Tomaž Gregorič, IRWIN, Zmago Lenárdič, Katja Pál, Borut Popenko, Irena Romih, Andraž Šalamun Galerija Equrna vsako leto eno razstavo posveti barvi. Letošnja je modra, ker je Janez Bernik leta 1977 naslikal »Modro epidemijo« in ker zdaj živimo v času epidemije. Barve nikoli ne zastarajo in modra je ena najbolj popularnih barv: v moderni civilizaciji je arhetipska stalnica. Modra predstavlja nebo in vodo, misel in onostranstvo, velike razsežnosti in sublimno, je najprej kozmološka barva; potem je barva miru in harmonije, zrelosti, razumskosti, barva visokih vrednot: zaupanje, iskrenost in zvestoba. In ker je barva ponotranjenosti, melanholije in nostalgije, je lahko zelo subjektivna, pa vendar tudi hladna in distancirana. V slikarstvu je bila modra vedno izjemna, ker je bil pigment (lapis lazuli) redek in dragocen. Ko so v začetku 18. stoletja odkrili ceneni umetni ultramarin, zdaj znan kot pruska ali pariška modra, se je modra naglo razširila in postala lahko dostopna »industrijska barva«. Danes je na voljo toliko odtenkov modre v modi, oglaševanju in medijih, da so se njeni globoki pomeni razblinili v klišeje. V sodobnem slikarstvu je modra razpeta med običajno delovno in uporabno »plavo«, ki samo pokriva predmete in pojave, in modro, ki »razmišlja« o sebi, o svoji identiteti in posebnosti in izgleda »abstraktno«. Toda kaj abstrahira? Zagotovo ne naravnih danosti (nebo, atmosfera, voda itd.) in o abstrakciji kot cilju in namenu sploh nihče več ne razmišlja. Modra barva je zato najprej avtonomen gradnik podobe, je prej snov kot izraz, prej miselna površina kot razodeto čustvo. Zdaj mora modra ustvarjati visoko estetsko občutljivost in slike na razstavi skušajo z različnih pogledov in pristopov pokazati barvni polilog, mnogogovor, kjer se vse vrti okrog modre barve in načina, kako obstaja in učinkuje. Modra je tudi

SEM, 4. julij 2021 ― Nikakor se ne smemo vdati tisti pregrešni mantri, da moramo poleti brati samo »plaža« literaturo. Vsekakor je poletno branje na počitnicah lahko povezano s "plaža" literaturo, ker jo beremo na plaži, nikakor pa to ne izključuje branja zanimive in kratkočasne humanistične literature. Preverite! V knjižnici SEM največ literature pridobimo z izmenjavami publikacij. SEM svoje publikacije pošilja sorodnim institucijam, v zameno pa dobi njihove. Predstavljamo vam nekatere. Začnimo z verjetno najbolj smešno. Dr. Saša Babič v Uganke na Slovenskem predstavi uganke kot pomemben folklorni žanr. Opisane so različne definicije ugank in njihova umeščenost v kontekst, zgodovina nastanka ugank in tipologija ugank ter primeri (Kako spoznaš Gorenjca v Londonu? – Ogovori te s »How do you do, ejga«). Ljubitelji črne kronike si lahko pri nas izposodijo knjigo Ako ne pridete, vas privedejo orožniki!, ki do jo izdali v Gorenjskem muzeju. Sprehodite se med tatovi in vlomilci, rokovnjači, morilci, berači … Pazite, orožniki nikoli niso daleč … Kot zadnjo pa predstavljamo našo publikacijo La Doctora o dr. Branislavi Sušnik v kateri orišemo izjemno in nenavadno pot slovenske raziskovalke v Paragvaju. V knjižnici je seveda na voljo še veliko drugih zanimivih knjig. Vabljeni k obisku!