Kamra.si,
17. avgust 2021
― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...
17. avgusta 1880 se je v Novi vasi pri Markovcih rodil Ljudevit Pivko, učitelj in politik. Umrl je
29. marca 1937 v Mariboru. Maturiral je na gimnaziji v Mariboru. Glavni predmet njegovega študija na univerzah v Pragi, Krakovu, na Dunaju in v Frankfurtu je bila slavistika, vendar je vzporedno študiral tudi germanistiko. Po diplomi je bil najprej leta 1906 profesor na klasični gimnaziji v Mariboru, za tem pa na učiteljišču. Glede pisanja je imel velike načrte, vendar mu jih je prezgodnja smrt preprečila.Leta 1906 se je poročil s Čehinjo Ljudmilo Mužikovo, hčerjo ravnatelja hranilnice v Kostelcu nad Črnimi lesi, nekaj kilometrov vzhodno od Prage. Istega leta se je pridružil soustanoviteljem Sokolskega društva v Mariboru. Zavedni Čeh Emanuel Ilich je to telovadno dejavnost in sokolsko miselnost prinesel v Maribor, Pivko pa se je z njo seznanil že med študijem v Pragi. Postal je odličen telovadec, v povezavi s sokolstvom pa ga je najbolj gnala sokolska narodnoobrambna ideja, ki ji je podredil svoj odnos do telovadbe. Svoje narodnozavedno delo je sicer pričel že pri Ljudski knjižnici, ki je nastala v okviru Slovanske čitalnice, najbolj pa seveda pri Sokolih, kjer je postal član vaditeljskega zbora. V predvojnih letih je bil tudi politično aktiven, v glavnem pa se je posvečal pedagoški dejavnosti. Septembra 1917 se je kot prvi slovenski častnik uprl avstrijski oblasti. O tem podvigu je dr. Ljudevit Pivko sam napisal knjižico Proti Avstriji s podnaslovom Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji, ki je izšla v Mariboru
28. oktobra 1923. Leta 1922 je bil med soustanovitelji in do leta 1930 predsednik mariborske Jugoslovansko-čehoslovaške lige. V tem obdobju je bil tudi ploden pisec. Pivko je bil še predsednik Slovenske šolske matice (v letih 1920–1926), odbornik Zveze kulturnih društev, član vodstva mariborske Posojilnice Narodnega doma (med leti 1923–1931), tajnik Narodnega sveta za Štajersko; deloval pa je t