Novice

2021-08-25

Začenjajo se LJUBLJANSKE ZGODBE!

Ana Monro, 25. avgust 2021 ― Vrnitev skoraj odpisanih ali tudi v letu 2021 vam bomo ”pripovedovali” Ljubljanske zgodbe! Z velikim veseljem sporočamo, da vas ponovno vabimo na zabavno interaktivno gledališko-improvizacijsko raziskovanje urbanih kotičkov in pestre zgodovine Gornjega trga v Ljubljani. Časovni stroj bomo zagnali 10., 17. in 24. septembra ter 1. in 8. oktobra – vselej ob 18.00. Mesto v njem ... The post Začenjajo se LJUBLJANSKE ZGODBE! appeared first on Ana Monro.

V Prešernovem gledališču Kranj v novi sezoni z vrhunskimi dramatiki in prodornimi režiserji

SiGledal, 25. avgust 2021 ― V Prešernovem gledališču Kranj napovedujejo sezono, v kateri bodo predstavili vrhunske dramatike in prodorne režiserje. Premierno bodo uprizorili pet predstav, za november pa načrtujejo izvedbo 51. Tedna slovenske drame. V novo sezono vstopajo s skrbnim optimizmom, piše v sporočilu za javnost z današnje novinarske konference o sezoni 2021/22.

VRT AKADEMIJE UMETNOSTI NA ARS ELECTRONICI / SCHOOL OF ARTS NOVA GORICA: ARS ELECTRONICA GARDEN

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 25. avgust 2021 ― ARS ELECTRONICA GARDEN NOVA GORICA Pozdravi iz prihodnosti IV: Dotik novih resničnosti Akademija umetnosti Univerze v Novi Gorici. V letu 2021 bo festival Ars Electronica postal svetovno sidrišče in se bo zgodil ne samo fizično v Linzu, ampak bo prisoten po celem svetu - namreč številne partnerske inštitucije iz celega sveta bodo odprle svoje Ars Electonične vrtove z vsebinami, ki se jih bo dalo izkusiti preko svetovnega spleta, kot hibride tega festivala. V sklopu novogoriškega vrta festivala Ars Electronica Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorici (AU UNG) bodo predstavljena avdiovizualna, intermedijska in teoretsko-raziskovalna dela sodelavk in sodelavcev, študentk in študentov ter alumnov AU UNG. Spletni programski sklopi: /// Družbeno inoviranje z umetnostjo-znanostjo-tehnologijo: Ustvarjanje katalizatorja inovacij, ki obvladuje tako umetniško razmišljanje kot prakso (pETER Purg, Rene Rusjan in Robertina Šebjanič) /// Renesansa 2.0: Ali smo izgubili dotik in pridobili novo zavedanje? (Valerie Wolf Gang in Miha Godec) /// Fear Free, TV Free Europe (Jasna Hribernik, Sarah Günther in projektni partnerji Pneuma Szöv.) /// Pred-sedanje občutljivosti (študentke in študenti AU UNG) //////// Družbene inovacije z umetnostjo-znanostjo-tehnologijo Ustvarjanje katalizatorja inovacij, ki obvladuje tako umetniško razmišljanje kot prakso. Peter Purg (SI), Rene Rusjan (SI), Robertina Šebjanič (SI) Akademija umetnosti je del majhne, a izrazito mednarodno naravnane Univerze v Novi Gorici, ki nudi plodno okolje za interdisciplinarno raziskovanje. Umetnost tako poleg pričakovanega sodelovanja v humanističnih projektih najde svoje mesto tudi na področju naravoslovja, znanosti o okolju, fizike in astrofizike. V letu 2020 je AU UNG akreditirala nov magistrski modul na presečišču umetnosti, znanosti in tehnologiji – MAST, ki je raziskal, na kakšen način lahko domišljija umetnikov in njihova orodja za ustvarjalnost doprinesejo k pojavu pravih inovacij, ki bi se lahko spopadle z najz

Ob slovesu: »Ljubljana in Slovenija sta ogreli srca, glasovi zborov so začarali ušesa, oči pevcev in obiskovalcev pa so pozdravile dušo« – Europa Cantat v živo, 3. del

Naši zbori, 25. avgust 2021 ― Nadaljevanje 2. dela … EuroChoir je zborovski projekt, ki ga je leta 1982 ustanovila predhodnica Evropske zborovske zveze, le-ta pa je organizacijo… The post Ob slovesu: »Ljubljana in Slovenija sta ogreli srca, glasovi zborov so začarali ušesa, oči pevcev in obiskovalcev pa so pozdravile dušo« – Europa Cantat v živo, 3. del appeared first on Naši zbori.

Neforma 89 (7.9.2021 20:00)

Španski borci, 25. avgust 2021 ― Če bi zbrali izhodišča, ki zaznamujejo delo tokratnih gostov Neforme, bi lahko iz njih sestavili kar prodorno definicijo tega cikla. Vsi se vztrajno poskušajo izmikati konvencijam, a jih hkrati zaznamuje široko znanje o njih, ki prvo sploh pogojuje. Dolgoletne izkušnje napajajo vsega očiščeno in surovo energijo večnega začetništva z zaupanjem. Zaupanjem, ko gre gib in zvok v neznano. In kot vedno – vse bo pogojeno z nepredvidljivostjo prvega srečanja sodelujočih. Vabljeni!

Raztrgana folklora spomina (6.9.2021 20:00)

Španski borci, 25. avgust 2021 ― Vabimo vas na dvojni koncert v sklopu izida drugega albuma bobnarja in tolkalca Zlatka Kaučiča in kontrabasista Tomaža Groma z naslovom Raztrgana folklora spomina. Poleg koncerta omenjene dvojice se bosta v istem večeru predstavila še dva izjemna glasbenika vokalistka Irena Z. Tomažin in bobnar Bojan Krhlanko.

Zbornik Sožitje na grajskem vrtu

Loški muzej, 25. avgust 2021 ― Izšel je zbornik projekta Sožitje na grajskem vrtu, ki predstavlja izvajanje projekta, zgodovino grajskega vrta, obnovo zaprtega vrta, vtise varovancev Sožitja o delu na vrtu in razstavo o projektu. Vsa besedila so na voljo tudi v t. i. lahkem branju.

KUNI INTERVJU: Koromač // Bakalina Velika

Kunigunda, 25. avgust 2021 ― Velenje, 25. 8. 2021 KUNI INTERVJU: Koromač // Bakalina Velika KOROMAČ Koromač je šestčlanska (občasno tudi devetčlanska) skupina iz Vrtojbe, ki na svojevrsten objesten način preigrava težko glasbo. Ob praznovanju desete obletnice delovanja so leta 2019 na festivalu Jazz Cerkno posneli svoj drugi album, Kontrapunk, ki združuje vse, The post KUNI INTERVJU: Koromač // Bakalina Velika appeared first on Kunigunda.

Simpatija do bobnarja

MMC Glasba, 25. avgust 2021 ― Včasih ne najdemo načina, da bi povedali svojo zgodbo, in takrat začne naša zgodba pripovedovati nas. Charlie Watts je pripovedni tok prepustil glasbi. Poslednji džentelmen v kultu rockzvezd.

Qian Xu: Moj vrt

Speculum Artium, 25. avgust 2021 ― Moj vrt Qian Xu @Speculum Artium 2021 Moj vrt je interaktivna instalacija, ki projicira ustvarjene in obdelane vizualne podobe vrta na površino postelje. Obiskovalci se lahko zleknejo na posteljo in z gibi telesa komunicirajo s projekcijo in zvoki okolice ter tako doživijo intimno in mimetično izkušnjo pohajkovanja in počitka v lastnem vrtu. Pandemija je v […]

25. avgusta 1992 je umrl pater Simon Ašič, katoliški duhovnik in zeliščar

Kamra.si, 25. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. avgusta 1992 je v Stični umrl pater Simon Ašič (rojen Jožef Ašič), katoliški duhovnik in zeliščar. Rodil se je 30. novembra 1906 v Raztezu (po domače Trebež) pri Gorici.  Ob kmetovanju sta starša družino preživljala s priložnostnimi deli (oče kot kovaški mojster, mati kot šivilja). Mati Marija je bila globoko verna in je tako vzgajala tudi svoja otroka Pepija (Jožefa) in Micko (Marijo). Družina je obiskovala bogoslužje v cerkvi sv. Petra v Rajhenburgu (danes Brestanici), nedaleč od trapistovskega samostana na gradu Rajhenburg, kjer je bil menih že materin bratranec p. Angel Pečnik. Že v predšolski dobi se je moral Jožef soočiti s trdim delom, živahni deček pa je našel tudi najboljšega prijatelja, tri leta mlajšega Ludovika Ašiča iz bližnjega Jeričdola, ki je pozneje postal stiški opat (z redovnim imenom Rafael). Zaradi življenja v veliki revščini se je oče Franc odločil, da kot kovač poskusi srečo v Ameriki, in je 1910 odpotoval na drugo celino. Ker tam ni našel ustreznega delovnega mesta, se je oprijel prve zaposlitve v rudniku. Prihranke je pošiljal družini v domovino, s čimer si je ta vsaj nekoliko opomogla. Ašič je obiskoval šestrazredno osnovno šolo v Rajhenburgu. Na podlagi lastnih zapiskov je sestro Marijo sam učil branja, pisanja in računanja; to mu je uspelo tako dobro, da ji ni bilo treba opravljati prvega razreda in se je takoj vpisala v drugi razred osnovne šole. Ašič se je vedno bolj nagibal k odločitvi za duhovniški poklic in za vstop v bližnji trapistovski samostan. Zaradi izbruha prve svetovne vojne to ni bila najlažja izbira. Za mladeniča se je pojavila velika priložnost v cistercijanskem samostanu v Stični, ki je tedaj sprejemal dečke v svojo gimnazijo. S pomočjo botra Jakoba Sotoška in tete Malke Sotošek se je navkljub težki materialni stiski 1919 vpisal v tako želeno šolo. Četudi je imel nekaj težav pri latinskem in grškem jeziku, je bil med boljšimi dijaki, zaradi česar je bil oproščen plačevanja šolni

Collin Kluchman: Moje najljubše laži

Speculum Artium, 25. avgust 2021 ― Moje najljubše laži Collin Kluchman @Speculum Artium 2021 Svetloba sledi dihu. Pade noč, udari strela. Opoldanski ptiči pojejo naprej. Ti dnevniški zapisi o fenomenologiji opazovanja in čakanja s podobami pišejo po ekranu z elektronskim črnilom. Posneti v času, ko je bil pisec zaprt v Vendéeju in Parizu v Franciji, prečkajo izkustveni svet takojšnjega občutenja in […]

Varvara & Mar: Jaz, človek in EVA

Speculum Artium, 25. avgust 2021 ― Jaz, človek in EVA Varvara & Mar ROBOTSKA ZGODBA V STRIPU Nesporazumi med človekom in robotom Gre za interaktivno umetniško instalacijo, ki je nastala v času našega gostovanja v DDT-jevem Laboratoriju RUK v Trbovljah. Projekt z rabo robotov, umetne inteligence in sodelovanjem občinstva ustvarja stripe, ki so skupni izdelek človeka in robota. Medtem ko se […]

Mar & Varvara: Risalni avtomat

Speculum Artium, 25. avgust 2021 ― Risalni avtomat Mar & Varvara @Speculum Artium 2021 Risalni avtomat je robotska umetniška inštalacija, ki ustvarja skice in risbe ljudi. Vrsta robotske roke, ki se uporablja v inštalaciji, se običajno uporablja v industrijski proizvodnji, medtem ko jo tukaj želimo osvoboditi in ji dodeliti umetniško nalogo. Ta interaktivna namestitev uporablja knjižnico Python Linedraw za pretvorbo slike […]

Veronika Prizova, Mariia Moschenskaia, Galina Alferova, Evgenii Khlopotov, Siraj Farhan: Inteligenca rastlin

Speculum Artium, 25. avgust 2021 ― Inteligenca rastlin Veronika Prizova, Mariia Moschenskaia, Galina Alferova, Evgenii Khlopotov, Siraj Farhan @Speculum Artium 2021 Inteligenca rastlin je ena od stopenj večdelnega projekta Zaznava rastlin. Projekt je še v teku, lahko pa ga vidite v digitalni obliki. Delo se osredotoča na ustvarjanju čustvenih vezi med človekom in rastlino preko virtualnega vmesnika z namenom spremeniti naš […]

Izbor najbolj navdihujočih pesmi literarnega natečaja, posvečenega drevesom

SEM, 25. avgust 2021 ― Kanika Gupta, aktivistka v rezidenci v SEM, je kot del rezidenčnega programa organizirala literarni natečaj Kako drevesa določajo naš obstoj in spreminjajo naša življenja?. Natečaj je naletel na dober odziv in izvirne pesmi so prispevali številni ljubitelji dreves. Vse prejete pesmi so senzibilne in polne čustvenega naboja, zato je bil pravi izziv izbrati najbolj navdihujoče med njimi. Avtorice izbranih verzov so Lučka Lešnik, Ines Nabernik Bošnjak, Ema Nunar in Tamara Podolski. Njihove pesmi prilagamo na fotografijah. Vsem sodelujočim čestitamo za njihove čudovite pesmi in se jim zahvaljujemo, da so delili svojo ljubezen do dreves z nami. Vse pesmi bodo zbrane v albumu, ki bo shranjen v arhivu Slovenskega etnografskega muzeja. * Naslovna fotografija: Pesem in risba petošolke Kane Prosen Literarni natečaj smo organizirali v sklopu projekta Taking Care. Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi.    

Galerija Ivana Groharja skozi čas in nazaj

Loški muzej, 25. avgust 2021 ― Galerija Ivana Groharja velja za enega od osrednjih razstavišč likovne umetnosti na Gorenjskem, njena zgodovina pa je v tesni povezavi z Združenjem umetnikov Škofja Loka. Na prvi razstavi leta 1987 se je s svojimi likovnimi deli predstavil akademski slikar Franc Novinc.

Pravljično-poetične urice v ptujski knjižnici

Kamra.si, 25. avgust 2021 ― Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj ob koncu počitnic vabi na pravljično-poetične urice. Prireditev poteka v okviru festivala Dnevi poezije in vina.  Sreda, 25. avgusta, 17.00, PRVIČ»Na tem svetu si je pač treba vsak trenutek nekaj želeti, kajti le tako je mogoče kaj doživeti!« je vzkliknil ves navdušen. Cufek Modrijan je eden izmed prvih literarnih živalskih junakov Ferija Lainščka, ki ga je odlično upodobil Marjan Manček v slikanici sestavljanki, knjižni posebnici. Prva izdaja je iz leta 1989. Četrtek, 26. avgusta, 17.00, DRUGIČSlikanica Rad bi je izšla leta 1998, kjer pesnik pravi: Rad bi zaupal vam čisto na koncu, zlagal sem rime o brodolomcu, skuhal pa pesem o rimoloncu. Za konec bomo barčico spustili v lonec! Petek, 27. avgusta, 17.00, TRETJIČCicibanija je prvič izšla leta 1987, v novi slikaniški obliki s podobami Silvana Omerzuja pa leta 2012. »Nihče ne ve, kje leži ta čudna dežela, ta Cicibanija. Pravijo, da moraš na konec sveta« in nato še kak kilometer pešpoti … In veliko čarovnije se med knjižne platnice skrije, ko otrok v knjižnico zavije. Sobota, 28. avgusta, 15.30, ČETRTIČBarvit sprehod za male in velike v vse sobice Mladinskega oddelka. Od črne do bele in rjavo zlate, kakor pravi pesnik v knjigi Barvice iz leta 2010. Vljudno vabljeni!

V Celju se začenja četrti festival Izrekanja

Misli, 25. avgust 2021 ― V organizaciji Kulturno umetniškega društva Festival Izrekanja in Osrednje knjižnice Celje se danes v Celju začenja četrti festival Izrekanja, ki bo potekal do sobote. Uvedel ga bo večer poezije ameriško-mehiške pesnice Jennifer Clement in njenega prijatelja, pesnika Tomaža Šalamuna v lapidariju.

Neža Zajc: Brez slovesa

MMC Knjige, 25. avgust 2021 ― Rusistka, slovenistka, doktorica literarnih ved in pesnica Neža Zajc v tretji pesniški zbirki Brez slovesa v osnovi sledi temi smrti. Tematika ni predstavljena le kot fizičen odhod, je predvsem nenehno razmišljanje o odhodih, trpljenju in bolečini.

Bistričanka Andreja Kranjec ustvarjala na Češkem

Notranjsko primorske novice » Kultura, 25. avgust 2021 ― Bistričanka Andreja Kranjec ustvarjala na Češkem Featured Hranice, Češka – Vizualna umetnica in režiserka iz Ilirske Bistrice Andreja Kranjec je julija že tretjič ustvarjala na mednarodni likovni koloniji Hraniceum v mestu Hranice na Češkem. Skupaj z umetniki iz Poljske, Češke, Nizozemske in Slovaške je teden dni preživela v iskanju novih idej, navdiha in barv. Umetnica Andreja Kranjec, Češka, julij 2021 Foto: Petar Nikolić Ustvarjanje se je zaokrožilo z razstavo v mestni hiši občine Hranice, ki je pokroviteljica mednarodne likovne kolonije. Andreja Kranjec je sliko Igra (akril na platnu, 70 x 70 cm) naslikala v živahnih barvah, podobe na platnu so v iskanju dotika in raziskovanju giba. Kranjčeva je poudarila, da gre za hrepenenje po bližini in svobodi, po veselju in upanju, ki so s trenutno situacijo malce zapostavljeni. Prav zato, pravi Kranjčeva, potrebujemo podobe, ki nas spomnijo, da je še vedno upanje, da se stvari obrnejo na boljše. Slika je postala del stalne zbirke mestne občine Hranice. Petar Nikolić ČlanekBistričanka Andreja Kranjec ustvarjala na Češkem se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

ALJAŽEVI DNEVI NA DOVJEM IN V MOJSTRANI, VABIMO V SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ

Gornjesavski muzej Jesenice, 25. avgust 2021 ― V četrtek pričenjamo z Aljaževimi dnevi, s katerimi vsako leto obudimo spomin na velikega Slovenca - Jakoba Aljaža, domoljuba, planinca, graditelja planinskih postojank, glasbenika, župnika, ki je med nami v dovški fari preživel skoraj štiri desetletja svojega življenja. Program bo prežet s kulturo, planinstvom, domoljubjem, v znamenju Aljaževega delovanja. Že v četrtek lahko v našem [...]

1970 Topol pri Begunjah – Skrb za malo sestrico

Stare slike (Cerknica), 25. avgust 2021 ― Fotografija je bila posneta junija 1970. Na njej sva Petra Kranjec (por. Kovačič), ki je bila stara dva meseca, in Vika Kranjec (por. Turšič), stara 9 let. Kot najstarejša od štirih sester sem morala poprijeti za marsikatero delo. Mama Cvetka je bila zelo zaposlena z gospodinjstvom in skrbjo za štiri otroke, zato sem rada priskočila na pomoč, ko […]

V Izoli se začenja osrednji del festivala Kino Otok

Misli, 25. avgust 2021 ― V Izoli se z otvoritveno projekcijo italijanskega filma Assandira drevi ob 20. uri v Letnem kinu Arrigoni začenja osrednji del 17. mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - Isola Cinema, ki bo trajal do 29. avgusta. V festivalski program je letos vključenih 34 celovečernih in 97 kratkih filmov.
še novic