Letos je 80 let praznoval rezijanski pesnik Renato Quaglia

Vrabec Anarhist, 2. december 2021 ― Njegovo pesništvo bi lahko definirali kot sodobno romantično, saj je Quaglieva lirika ljubezenska in domoljubna. Pomembno "prvino" rezijanskosti predstavlja navezanost na predkrščansko tradicijo vračev in čarovnic, avtorja pa lahko označimo kot njihovega barda. The post Letos je 80 let praznoval rezijanski pesnik Renato Quaglia first appeared on Vrabec Anarhist.

Desetletje Občinske knjižnice Prebold

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 2. december 2021 3. decembra 2021 praznujemo desetletje delovanja Občinske knjižnice Prebold. Mnogi se še spominjajo radosti ob selitvi knjižnične zbirke iz prostorov stare preboldske lekarne v zdajšnji svetel, barvit in sodobno opremljen prostor. Še je živ spomin na slovesnost ob odprtju vrat v novo zakladnico branja, ko so trak prerezali župan Občine Prebold Vinko Debelak, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik in dolgoletna knjižničarka Pavla Mlakar. Nastanek knjižnice sicer sega v leto 1945, bralna kultura v Preboldu pa je bila razvita že zdavnaj prej. Krajevna Občinska knjižnica Prebold je ena izmed 11 ...

Natečaj za logotip

Fakulteta za dizajn, 2. december 2021 ― Spodaj posredujemo poziv k natečaju za izdelavo logotipa: “Aprila 2023 imamo kot Društvo študentov farmacije Slovenije priložnost organizirati EPSA letni kongres, ki je namenjen vsem študentom farmacije iz cele Evrope […] The post Natečaj za logotip appeared first on Fakulteta za dizajn.
Ptuj: Uredili bodo kabinet Stojana Kerblerja

Ptuj: Uredili bodo kabinet Stojana Kerblerja

Štajerski tednik, 2. december 2021 ― V Prešernovi ulici 29, kjer zadnja štiri leta domuje Galerija mesta Ptuj, so sredi novembra pričeli urejati kabinet Stojana Kerblerja, mojstra fotografije in Prešernovega nagrajenca za življenjsko delo na področju fotografije v letu 2020. Ta bo imel prostore v štirih prostorih pod galerijo, v nekdanjih prostorih inšpekcijskih služb, ki jih je lastnica, MO Ptuj, prenesla na Zavod za turizem, v sklopu katerega deluje galerija.

Literatura v mestu: pogovor o Josipu Jurčiču (1844-1881)

Kamra.si, 2. december 2021 ― Ob 140-letnici smrti Josipa Jurčiča, pisatelja, publicista in urednika, bomo zadnji literarni večer iz letošnjega cikla Literatura v mestu posvetili njegovemu življenju in delu. O pisateljevi literarni zapuščini bomo spregovorili z literarno zgodovinarko in izredno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti UL dr. Urško Perenič. O njegovem uredniškem in novičarskem delu pa s publicistom, novinarjem in sociologom dr. Bernardom Nežmahom. Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 7. 12. 2021 ob 19. uri, na povezavi: https://arnes-si.zoom.us/j/93158603956
Ta veseli dan kulture in zaključek leta Josipa Ipavca

Ta veseli dan kulture in zaključek leta Josipa Ipavca

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 2. december 2021 ― Ob 3. decembru, prazniku “Ta veseli dan kulture”, ki skozi Prešernov rojstni dan slavi ustvarjalnost in dediščino v slovenski kulturi ter ob izteku jubilejnega leta Josipa Ipavca smo v času ponovnih omejitev kulturnih prireditev v Zgodovinskem arhivu Celje pripravili priložnostni filmski zapis, ki v ospredje postavlja šentjursko skladateljsko in zdravniško družino Ipavec ter gradivo, ki […] The post Ta veseli dan kulture in zaključek leta Josipa Ipavca first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Novembrske novosti v knjižnici SEM

Novembrske novosti v knjižnici SEM

SEM, 2. december 2021 ― V pregledu novosti knjižnice v mesecu novembru izpostavljamo tri: Diskursbuch Sprachlosigkeit (Staatliche Kunstsammlungen Dresden Museum für Völkerkunde Dresden, 2021 ) je katalog komplesne in ambiciozne razstave, ki si ni zadala le obravnavanja kolektivnih travm, izkušenj nasilja in krivic, ki jih ni mogoče razumeti ali izraziti, temveč gre tudi za poslušanje potlačenih, pozabljenih in utišanih glasov. Kajti kako je mogoče neizrekljivo sploh razstaviti? Kako je mogoče nasilne odnose prikazati na zaslonu, ne da bi jih reproducirali? Kakšno je razmerje med tako različnimi travmami, kot so Šoah, kolonialni genocid in sistematično posilstvo v kontekstu vojne? Kako se lahko muzej, ki je sistemsko vpet v strukture moči z zbiranjem razstavljenih predmetov, lahko posveti tovrstnim temam? Tematska številka Ethnographic ear revije Ethnographia Polona (Institute of archeology and ethnology, 2020) se začenja z neko temljno predpostavko, da se etnografija nikoli ne začne v svetu popolne tišine. Vprašanje pa je, kako se lotiti raziskovanja in opisovanja zvočnosti na terenu ("zvočno-biti-na terenu"). Pisanje etnografskega opisa, osredotočenega na zvok, je velik izziv. Zvočna izkušnja postavlja etnografe v težave, ker je utelešena in preddiskurzivna. Naslednja monografija se ukvarja s predmetom, ki ga zadnje čase ne moremo odložiti iz rok - mobilnim telefonom. Katalog Halo! Kje si?: 30 let mobilne telefonije v Sloveniji (Tehniški muzej Slovenije, 2021) predstavlja pregled uvajanja mobilne telfonije v Sloveniji. S pomočjo pričevanj posameznikov, ki so bili na različnih ravneh vpleteni v uvajanje mobilne telefonije, pridobimo vpogled v zakulisje tega podviga. Tu je prednjačila predvsem družba Mobitel. Prestavljeni so tudi nekateri popularni modeli mobilnih telefonov (tudi ikonična Nokia 3310).       Poglejte seznam novosti na november! V knjižnici je seveda na voljo še veliko drugih zanimivih knjig. Vabljeni k obisku!

ANA SNEŽNA in ANA MRZLA sta potrjeni, ANA MRAZ še ni!

Ana Monro, 2. december 2021 ― V soboto, 4. 12. ob 17.00, se s predstavo Dobro jutro v Radovljici v okviru Ane Snežne, ki se bo nadaljevala 25. 12., začenja program zimskega mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Mraz 2021. Ta bo pod imenom Ana Mrzla od 28. do 30. 12. gostoval še v Mariboru, na potrditev izvedbe programa v Ljubljani od 26. ... The post ANA SNEŽNA in ANA MRZLA sta potrjeni, ANA MRAZ še ni! appeared first on Ana Monro.
V naročje Tine Arnuš Pupis padla zlata hruška

V naročje Tine Arnuš Pupis padla zlata hruška

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. december 2021 ― V naročje Tine Arnuš Pupis padla zlata hruška Featured Logaška pisateljica Tina Arnuš Pupis je med bralci, predvsem najmlajšimi, prisotna od leta 2017, ko je izdala svojo prvo knjigo, zbirko pravljic Za devetimi drevesi. Prvenec se je kmalu znašel v ugledni zbirki Bele vrane. Septembra pa se je razveselila še ene lepe novice, saj je njena knjiga Na gozdni južini prejela zlato hruško, znak kakovosti za mladinsko literaturo. Kot pravi sama, je pisanje njeno najmočnejše izrazno sredstvo, prvo pesem pa je napisala že v predšolskem obdobju. Tina Arnuš Pupis Foto: osebni arhiv »V prvih šolskih letih sem pogosto objavljala spise in pesmi, potem pa so počasi, ob pomanjkanju vzpodbude, vame pronicala sporočila iz okolice, da ni najbolje preveč izpostavljati svojih veščin,« je o prvih literarnih korakih, ki so zastali za kar nekaj let, spregovorila Arnuš Pupisova. Ustvarjalni zagon, predvsem pa pogum sta se v večji meri ponovno obudila šele ob prvi zaposlitvi na šoli, ko je spet prišla v stik z otroško literaturo. »Pot do mojega literarnega udejstvovanja je bila torej polna ovinkov, ampak je že moralo biti tako,« dodaja. Pesmi in pravljice so se začele kopičiti in vesela je, da je že kar takoj potrkala na prava vrata, na založbo Miš, ki je prepoznala kakovost in izvirnost njenega pisanja. Zavrnitev, ki je v tem poklicu sicer nekaj običajnega, bi takrat zelo težko prenesla, danes pa na to gleda precej bolj lahkotno. Arnuš Pupisova je po izobrazbi specialna pedagoginja, kar nekaj let je bila zaposlena v šolstvu, nato pa se je zavestno odločila, da se za nekaj časa posveti le pisanju. »Drugače niti ne morem in ne znam. Vsakemu delu se namreč posvetim stoodstotno. Vem, da večina avtorjev poleg pisanja opravlja še druga dela, sama si tega, vsaj v trenutnem tempu, ne predstavljam.« Si pa želi, da bi bil poklic pisatelja v širši družbi ustrezno ovrednoten, kar, žal, še ni. »Še vedno sanjaško gojim idejo, da je pisateljevanje lahko tudi samostojen poklic.« Bi brali o
Jana Tolja: »Na občini smo zato, da ljudem pomagamo«

Jana Tolja: »Na občini smo zato, da ljudem pomagamo«

Inštitut za politike prostora, 2. december 2021 ― Jana Tolja se je v kabinetu župana Mestne občine Koper kot svetovalka za mednarodne odnose in razvoj potniškega turizma zaposlila pred petnajstimi leti. Pod novo občinsko upravo je tudi uradno imenovana za mestno menedžerko. S svojimi bogatimi izkušnjami z različnih delovnih mest in okolij pa je dragocena podpora tudi na številnih drugih področjih delovanja občine,... The post Jana Tolja: »Na občini smo zato, da ljudem pomagamo« appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.

Turnerjeva nagrada umetniškemu kolektivu Array Collective iz Belfasta

Misli, 2. december 2021 ― Letošnjo Turnerjevo nagrado, eno najbolj prestižnih priznanj za sodobno umetnost v Veliki Britaniji, so v sredo podelili skupini 11 umetnikov z imenom Array Collective, ki prihaja iz Belfasta. Skupino je žirija izbrala izmed petih umetniških kolektivov. Letos so bili prvič v zgodovini podeljevanja nagrade nominirani zgolj umetniški kolektivi.
Novice: Ta veseli dan kulture - Dan odprtih vrat slovenske kulture

Novice: Ta veseli dan kulture - Dan odprtih vrat slovenske kulture

Tolminski muzej, 2. december 2021 ― Na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, kulturne ustanove po vsej Sloveniji že tradicionalno odpiramo svoja vrata obiskovalcem. V Tolminski muzej vas vabimo k ogledu stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine, ponujamo pa še zadnjo priložnost za ogled občasne razstave Seniki med Kobaridom in Tolminom, katere postavitev v muzeju se izteka. Za obisk muzeja je potrebno izpolnjevati pogoj PCT in upoštevati navodila za ...
Pogovoriti se moramo o okoljski krizi (v literaturi)

Pogovoriti se moramo o okoljski krizi (v literaturi)

Literatura v živo, 2. december 2021 ― Težko je neprestano misliti apokalipso, še posebej če se hočeš zjutraj spraviti iz postelje – tako je Zadie Smith opisala mentaliteto večine ljudi, ki se izogibajo razmišljanju o razsežnostih okoljske krize, kar je seveda do neke mere razumljivo. A ekološke kataklizme, podnebne spremembe so že danes nekaj, kar neposredno in z vseh strani grozi sedanjemu svetu antropocena, nekaj, kar direktno zadeva človeška bitja, ki ga poseljujejo.

Ferdo Mayer – Jezik barve

Medobčinski muzej Kamnik, 2. december 2021 ― Likovna razstava Ferda Mayerja z naslovom Jezik barve predstavlja izbrana dela iz obsežnega opusa umetnika – tako študijske risbe, krokiji, dela na papirju (akvareli, monotipije) kot tudi olja na platnu. Slikar Ferdo Mayer se je rodil leta 1927 v Mariboru. Leta 1946 je bil med prvimi študenti, ki so svoj študij začenjali na novoustanovljeni Akademiji za likovno […] The post Ferdo Mayer – Jezik barve appeared first on MM:K.

Alpska adventna tržnica v Slovenskem planinskem muzeju

Gornjesavski muzej, 2. december 2021 ― Od petka, 3. decembra 2021, dalje bo v Slovenskem planinskem muzeju potekala Alpska adventna tržnica. Predstavili se bodo različni ponudniki iz cele Slovenije. Tržnica bo odprta v istem času kot muzej - od torka do nedelje od 9. do 16. ure., od 25. decembra 2021 pa do 6. januarja 2022 pa od 11. do 19. ure. Lepo vabljeni! Več [...]
V zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti razstava Josepha Beuysa

V zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti razstava Josepha Beuysa

Misli, 2. december 2021 ― V Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu bodo 9. decembra v sodelovanju z Goethejevim inštitutom na Hrvaškem odprli razstavo Joseph Beuys: Kdor ne želi misliti, leti ven!. Pripravili so jo ob letošnji 100. obletnici rojstva tega nemškega kiparja, slikarja, teoretika in političnega aktivista, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

2. decembra 1860 se je v Mostah pri Brdu na Koroškem rodil Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel.

Kamra.si, 2. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. decembra 1860 se je v Mostah pri Brdu na Koroškem rodil Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel. Umrl je 13. decembra 1935 v Mostah pri Brdu na Koroškem.  Oče, ki se je od pastirja in cerkveniškega pomočnika z izobrazbo povzpel do umetelnega izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža, ga je dal v domačo ljudsko šolo (na Brdu); naročil je učitelju Jan. Šumiju, naj ga uči posebno tudi slovenščine. Dovršil je še 4. razr. v sosednem (nemškem) Šmohorju (1873–4), nato pa stopil v uk v očetovi obrti in na njegovem majhnem kmetiškem posestvu pri Plicu. V 5 letih se je izučil in postal očetov pomočnik, po očetovi smrti (1889) njegov naslednik. Postavil je množico novih orgel, največ na Koroškem, pa tudi v sosednjih deželah in izpopolnil njihovo izdelovanje z novimi idejami v izvedbi bistvenih delov, le da jih radi pomanjkanja kapitala ni mogel docela izvesti in splošno uveljaviti. Kmalu se je začel udejstvovati tudi kot narodni buditelj in politik. Drugujoč s tremi tovariši G.-ji, zgodaj (s 17 leti) umrlim Stanarjevim Urhom, ki ga je seznanil s slov. knjigami, posebno Mohorjeve družbe, starejšim bratom Mihom (u. 1925), in Zotlarjevim Mihom z Brda (očetom književnega zgodovinarja), se je navzel ljubezni do slovenščine in narodne zavesti. 
še novic