Ure pravljic v Dini

Knjižnica Postojna, 15. januar 2022 ― Na uricah pravljic bodo otroci spoznavali svet živali skozi pravljične pripovedi. Z njimi bodo Martin Krpan, Rdeča kapica, volk, medved in ris. Doživetje bo zares pravljično. Ali res vemo, če je Rdečo kapico pojedel volk? Koliko živali je Martin Krpan srečal na svoji poti? Kdo je pojedel kašico? Medved ali punčka? Vabimo vse otroke s starši, da se udeležijo uric pravljic vsak četrtek ob 16.00, saj je spoznavanje živali skozi pripovedke zabavno in poučno.
The Congress in Ljubljana book is out

The Congress in Ljubljana book is out

Forum slovanskih kultur, 15. januar 2022 ― To mark the 200th anniversary of the Congress of the Holy Alliance in Ljubljana the Forum of Slavic Cultures published the book Congress in Ljubljana: At the crossroads of European Diplomacy 1821/2021. Shedding light on the goings-on in the European capital of diplomacy 200 years ago, the book was released by the FSK in cooperation with the Embassy of the Russian Federation in Slovenia and the Slovenia-Russia Friendship Society.

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 15. januar 2022 ― Pri založbi Goga so izdali roman češkega pisatelja Emila Hakla O starših in otrocih, pri Beletrini pa v zbirki Klasična roman Josepha Rotha Radetzkyjeva koračnica. Založba Miš je izdala slikanico Gaje Kos z ilustracijami Jake Vukotiča Ne pozabi na naslov!, Danica Vidmar pa je v samozaložbi izdala knjigo z naslovom Deklice brez gnezda.
Vibracija posamezne strune

Vibracija posamezne strune

Koridor, 15. januar 2022 ― Konceptualni zmedi navkljub je predstava gledljiva in gib prijetno estetsko umeščen v prostor-čas, pa kakršenkoli naj ta že bo. The post Vibracija posamezne strune appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
1933 Rakek – Napredovanje Josipine Kobal

1933 Rakek – Napredovanje Josipine Kobal

Stare slike (Cerknica), 15. januar 2022 ― Na sliki je dokument o napredovanju rakovške učiteljice na narodni šoli Josipine Kobal. Zapisano je: »Njegovo veličanstvo Aleksandar I, po milosti božjoj i volji naroda kralj Jugoslavije, na predlog gospodina ministra prosvete blagovoleo je ukazom svojim od današnjeg unaprediti u VI. položajni razred Kobal T. Josipinu učiteljicu u Rakeku, sr. Logateckog, banovine Dravske, dosadašnju činovnicu […]

15. januarja 1932 se je v Ljubljani rodil Rajko Pavlovec, slovenski paleontolog, stratigraf in geolog

Kamra.si, 15. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. januarja 1932 se je v Ljubljani rodil Rajko Pavlovec, slovenski paleontolog, stratigraf in geolog. Umrl je 24. avgusta 2013 v Ljubljani. Na ljubljanski klasični gimnaziji je maturiral leta 1950 in nato leta 1954 diplomiral na področju geološke paleontologije v okviru nekdanje Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete v Ljubljani. Sprva je bil zaposlen na Inštitutu za paleontologijo ZRC SAZU, med letoma 1955 in 1962 kot asistent. V letih 1957 in 1961 je prejel enomesečno štipendijo dunajske univerze za raziskovalno delo na Dunaju. Leta 1962 je doktoriral z na temo Stratigrafski razvoj starejšega paleogena v jugozahodni Sloveniji s posebnim ozirom na numulite in asiline. V letih 1963, 1964 in 1965 je bil štipendist nemške ustanove Alexander von Humboldt Stiftung v Münchnu. Med letoma 1962 in 1966 je deloval kot znanstveni sodelavec in od 1966 do 1971 kot višji znanstveni sodelavec SAZU. Od leta 1969 je predaval na Oddelku za montanistiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT), tega leta je bil štiri mesece član raziskovalnega projekta v Alžiriji v okviru ekipe Geološkega zavoda Ljubljana. Med letoma 1971 in 1975 je bil urednik poljudnoznanstvenih knjižnih izdaj pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Leta 1975 je bil na nekdanji VTO montanistika (FNT) izvoljen v naziv izredni profesor, leta 1981 pa redni profesor. O različnih vsebinah s področja geologije je predaval študentom visokošolskih programov geodezije in biologije v okviru FNT, danes Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani ter številnim študijskim programom na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, na Biotehniški fakulteti, na Pedagoških fakultetah v Ljubljani in Mariboru ter podiplomskim študentom na Univerzi v Zagrebu. Med letoma 1987 in 1990 je bil prodekan, od 1993 do 1995 pa dekan Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Med njegove najpomembnejše raziskovalne dosežke sodi obravnava paleogenske fosilne skupine numulitin. Rajko Pa

15. januarja 1885 se je v Gornjem Logatcu rodila Marija Maister, narodno zavedna Slovenka in humanitarka

Kamra.si, 15. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. januarja 1885 se je v Gornjem Logatcu rodila Marija Maister, narodno zavedna Slovenka in humanitarka. Umrla je 19. septembra 1938 v Mariboru. Marija Maister, rojena Sterger, je že zelo mlada ostala sama z očetom Stankom. Mama je namreč med drugim porodom skupaj z otrokom umrla. Oče je bil po poklicu zdravnik in od leta 1894 sta živela v Ljubljani. Ker je na Reki končala meščansko šolo, se je v Ljubljani lahko vpisala na tedaj najvišjo izobraževalno ustanovo za dekleta, Višjo dekliško šolo. Njeno ime je širši javnosti prvič postalo znano leta 1904, ko je Rudolf Maister objavil pesniško zbirko Poezije, v kateri so pesmi v prvem delu posvečene njej. Naslednje leto sta se, takrat še nadporočnik, danes pa znan kot general, Rudolf Maister in Marija poročila. Istega leta je rodila prvega sina Hrvoja, kasneje še sina Boruta. Zaradi moževe vojaške službe so se veliko selili. Živeli so v Celju, Celovcu, nekaj časa celo v Galiciji. Po Maistrovi osvoboditvi Maribora so se v tem mestu tudi ustalili. Marija se kljub znanemu soprogu sama ni prav rada izpostavljala. Je pa izkoristila ugled znanega priimka in delovala v dobro sočloveka. Bila je narodna dama, kot so takrat imenovali soproge vplivnih moških, ki so bile dejavne v narodnih in humanitarnih društvih. Tako je leta 1918 ustanovila Mariborsko slovensko žensko društvo, ki mu je tudi predsedovala. Cilj društva je bil povezovanje napredno mislečih žena iz vseh vetrov z namenom izboljšati situacijo na socialnem, kulturnem in narodnoobrambnem področju.Z razvitim občutkom za sočloveka so nudile pomoč ranjenim vojakom, organizirale letovanja za otroke in zagotavljale službe samohranilkam. Nudile so materialno pomoč tistim, ki so to potrebovali in finančno podpirale obmejne šole ter študentke. Ena izmed štipendistk je bila tudi kasnejša narodna herojinja Slava Klavora. Spodbujale so zbiranje kulturne dediščine in organizirale najrazličnejša predavanja. Glasno so se zavzemale za pridobitev
še novic