SEM, 3. februar 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 3. februar 2021 Slovenski etnografski muzej v torek, 8. februarja 2022 med 10.00 in 18.00 na široko odpira vrata s prostim vstopom in novo priložnostno razstavo Liški pust. Tako že četrto leto zapored ob Slovenskem kulturnem prazniku in v predpustnem času na ogled postavlja pustne like, katerih oprave je odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. O razstavi Liški pust: Manjša priložnostna razstava, ki bo na ogled med 8. februarjem in 13. marcem 2022, prikazuje liške pustjé in pustno šego, ki je od leta 2020 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Poleg fotografij liškega pusta je razstavljenih 6 celotnih pustnih likov: ta lep in ta lepa, žandar, pust, pustica z brezovo metlo, ki so iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja ter lik ramašton, ki je iz zbirke Etnološkega društva Liški pustjé - Kanal ob Soči. Iz obsežne zbirke Branka Žnidarčiča v so v SEM na ogled 4 obrazna naličija iz 40. let 20. stoletja. Razstavo spremlja tudi krajši video o izdelavi mask ter pustnih obhodih po vaseh. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije v vaseh Markiči, Bajti, Ukanje, Britof, Strmec, Lovišče in Melinki. Od hiše do hiše hodi v sprevodu, spremlja jo harmonikaš, kot se za svatbo spodobi. Ta grdi ves čas tekajo naokoli in lovijo mladež, se norčujejo ter z zvonci in hrupom odganjajo vse slabo. Ko pridejo na dvorišče, v hišo najprej vstopijo ta lepi, ki predstavljajo vse dobro: red (žandar), zdravje (zdravnik) in rodovitnost (mladoporočenca). Pozdravijo in zaplešejo. Gospodarica in gospodar jih pogostita in jim podarita darove. Za njimi lahko v hišo vstopijo tudi ta grdi in bakrene maske. Zgodovina pustnih obhodov na tem območju sega že v čas pred 1. svetovno vojno, v času fašizma pa je bilo šemljenje prepovedano. Leta 1

Notranjsko primorske novice » Kultura, 3. februar 2022 ― Najvišje februarsko priznanje prejela Ivica Brenčič Featured Logatec, 2. februar – Logaška občina je ob prihajajočem kulturnem prazniku tudi letos ustvarjalnim domačim kulturnikom podelila februarska priznanja za njihove dosežke in delovanje. Na prireditvi, ki je bila v včeraj v športni dvorani v Logatcu, je najvišje občinsko priznanje za kulturo, februarsko priznanje za življenjsko delo, župan Berto Menart včeraj izročil Ivici Brenčič za njeno stalno in široko delovanje na področju pevske kulture. Februarski priznanji za izjemne dosežke sta šli v roke Andrejke Mikuž iz Kulturno-turističnega društva Hotedršica in umetnostne zgodovinarke Simone Kermavnar. Ivica Brenčič, februarsko priznanje Občine Logatec za življenjsko delo, februar 2022 Foto: Tomaž Plut »Kultura je tista, ki je od Brižinskih spomenikov prek Vodnika, Prešerna, slovenske moderne in mnogih drugih dala pečat slovenskemu narodu in nam pomagala do osamosvojitve,« pravi župan Berto Menard. »Tudi v Logatcu vidimo in opazimo kulturnike; velike, kot sta bila Gosar in Plečnik, in vse druge, ki se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko. Prav je, da jih nagradimo, saj jim s tem damo potrditev in navdihnemo ostale, da ustvarjajo ali se vključijo v kulturna društva. Prav kulturni dialog je tisti, ki nas bo povezoval in nam kazal pot h kakovostnemu življenju.« Ob tem je  župan izpostavil še željo po čimprejšnjem začetku gradnje Narodnega doma. Ivica prepeva že več kot šest desetletij Prejemnica najvišjega priznanja, Ivanka Brenčič, oziroma Ivica, kot jo kličejo, prepeva že več kot 60 let. »Petje mi resnično ogromno pomeni, pojem tudi doma,« pravi. Že kot otrok je prepevala v šolskih in cerkvenem zboru, nato pa v cerkvenem mešanem zboru Rožnovenske Matere Božje v Gornjem Logatcu, kjer poje še danes. Pela je še v mešanem zboru in komornem ženskem zboru v Gornjem Logatcu in ženskemu zboru Tabor, kot ustanovna članica od leta 1987 prepeva pri Obrtniškem mešanem zboru Notranjska in je članica družinskega z