SEM,
10. februar 2022
―
Etnolog 31 (2021) je objavljen tudi na spletu.
V razdelku Raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času Dan Podjed in Rajko Muršič pišeta o spremembah etnografije raziskovalk in raziskovalcev načina življenja med pandemijo covida-19. Pridobljene izkušnje vidita kot možnost za posodobitev, obogatitev in nadgradnjo etnografije s pomočjo digitalnih tehnologij. Mateja Habinc na osnovi raziskav študentov v času epidemije predstavlja izkušnje s telefonskimi in predvsem spletno posredovanimi videokonferenčnimi pogovori kot raziskovalnimi tehnikami dela in jih primerja s pogovori in terenskim delom v živo. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej se ukvarjata s povezovanjem hoje in raziskovanja. Med drugim se sprašujeta o razmerju med hojo in opazovanjem z udeležbo, zanima ju uporabnost raziskovalne hoje in pisanja v etnologiji in antropologiji.
Razdelek Razprave prinaša tri članke, povezane z muzeji. Nena Židov piše o vplivu pandemije koronavirusa na delovanju muzejev po svetu in v Sloveniji. Mojca Ramšak se posveča vonju, pri čemer jo zanima, kako se ga loteva antropologija, kako ga obravnavajo nekateri z dediščino povezani dokumenti, in kako se dediščine vonja teoretično in praktično lotevajo muzeji. Nadja Valentinčič Furlan na osnovi konkretnih primerov razmišlja o vlogi filmov in nekaterih novejših medijev na etnoloških razstavah, pri čemer ponuja tudi vpogled v postmoderni epistemološki prelom v vizualni antropologiji in muzeologiji. Barbara Ivančič Kutin obravnava preobrazbo tolminske frike, jedi iz krompirja in sira, iz v preteklosti izrazito delovne jedi, v današnji simbol tolminskosti. Razdelek zaključuje članek Ivane Drakulić, ki raziskuje pomen igre in igrivosti med odraslimi.
Po daljšem času imamo v Etnologu razdelek Polemika, v katerem Katje Hrobat Virloget in Mihe Kozoroga soočata pogleda na staroverce, o katerih je Kozorog pisal v lanskoletnem Etnologu.
Etnomuzejske strani začenjamo s člankom Tine Palaić o odzivanju muzejev na podnebne spr
