Novice

zadetki za Dom kulture Ljutomer

RAZSTAVA V LJUTOMERU: Upodobitve lendavskih goric v likovnih delih iz zbirke Galerije – Muzeja Lendava

Galerija-Muzej Lendava, 5. april 2023 ― Splošna knjižnica Ljutomer OE Galerija in Galerija - Muzej Lendava vas prijazno vabita na odprtje likovne razstave z naslovom Upodobitve lendavskih goric v likovnih delih iz zbirke Galerije - Muzeja Lendava, ki bo v sredo, 12. aprila 2023, ob 18. uri v prostorih Galerije A. Trstenjak (Dom kulture) v Ljutomeru. Nadaljujte z branjem →

25. marca 1867 se je v Veržju rodil Fran Kovačič, duhovnik, filozof, zgodovinar, narodni delavec in teolog.

Kamra.si, 25. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1867 se je v Veržju rodil Fran Kovačič, duhovnik, filozof, zgodovinar, narodni delavec in teolog. Umrl je 19. marca 1939 v Mariboru. Po osnovni šoli v domačem kraju in Ljutomeru je do 6. razreda obiskoval gimnazijo v Varaždinu, ostala dva razreda pa nadaljeval v Zagrebu. Tam je obiskoval tudi prvi letnik bogoslovja, nato pa prestopil na mariborsko, s čimer se je njegovo zanimanje premaknilo od slovanskih kulturnozgodovinskih vprašanj, ki se jim je posvečal na Hrvaškem, na domača. Tem je poslej ostal zvest vse življenje. Ker pa je mariborsko bogoslovje potrebovalo profesorja filozofije, so Kovačiča po kratkotrajni kaplanski službi leta 1895 poslali v Rim, kjer je hkrati z obvezno filozofijo poslušal še zgodovinska predavanja. Čez dve leti je diplomiral in doktoriral na rimski dominikanski Univerzi St. Maria supra Minervam ter se še istega leta zaposlil kot ordinarij za filozofijo in fundamentalno teologijo na mariborskem Bogoslovnem učilišču. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ustanovljenega 1903 v Mariboru (kasneje se je preoblikovalo v Zgodovinsko društvo v Mariboru), v katerem je do leta 1921 opravljal delo tajnika, pozneje pa je prevzel tudi predsedstvo. Zgodovinsko društvo je s svojimi zbirkami knjig, časopisja, muzejskih in arhivskih predmetov ustvarilo trdne temelje, iz katerih so po prvi svetovni vojni zrasle sedanje mariborske znanstvene ustanove: s pomočjo mestne občine Študijska knjižnica (danes Univerzitetna knjižnica Maribor) in Mestni muzej (sedaj Pokrajinski muzej Maribor), s pomočjo banovine pa Banovinski arhiv (danes Pokrajinski arhiv Maribor). Kovačič je pri vseh dejavnostih aktivno sodeloval, neposredno s svojim delom ali z vplivno besedo. Leta 1904 je društvo začelo izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič tudi urejal, od leta 1917 pa do smrti. Prizadeval si je tudi za izgradnjo Salezijanskega zavoda Marijanišče v Veržeju. V ta namen je ustanovil

Dežurni krivci z novim videom ‘Zadnji vlak’

Rocker.si, 20. maj 2019 ― Po uspešni premieri v domu kulture Ljutomer, je video ‘Zadnji vlak‘, zasedbe Dežurni krivci zdaj na voljo vsem in si ga lahko ogledate tudi na naši spletni strani. O videu ‘Zadnji vlak’ Video so naredili dijaki programa umetniške [...] The post Dežurni krivci z novim videom ‘Zadnji vlak’ appeared first on Rocker.si.

3. maja 1881 je umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar

Kamra.si, 3. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1881 je v Ljubljani umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.

4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar

Kamra.si, 4. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. marca 1844 se je na Muljavi rodil Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Umrl je 3. maja 1881 v Ljubljani.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.

3. maja 1881 je v Ljubljani umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar

Kamra.si, 3. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. maja 1881 je v Ljubljani umrl Josip Jurčič, slovenski pisatelj in časnikar. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi.  V otroštvu je poslušal zgodbe svojega deda, ki ga je navdušil za literaturo. Po končani osnovni šoli v Višnji Gori je obiskoval gimnazijo v Ljubljani, kjer se je seznanjal z domačo in tujo literaturo. Pri sedemnajstih letih je objavil svojo prvo pripovedko (Pripovedka o beli kači, 1861). Po končani gimnaziji je odšel na Dunaj, kjer je študiral slavistiko in klasično filologijo. Študija zaradi pomanjkanja denarja ni dokončal. Leta 1868 je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. 9. avgusta 1868 je sodeloval na prvem taboru v Ljutomeru.[1] Istega leta je dobil službo pomočnika glavnega urednika pri časniku Slovenski narod v Mariboru, štiri leta kasneje pa je postal njegov glavni urednik in se preselil v Ljubljano. Tu je postal ob Franu Levstiku osrednja oseba v slovenskem političnem in kulturnem življenju. Po dveh letih zdravljenja jetike je umrl v Ljubljani.
Linhart dviguje kakovost ljubiteljskega gledališča

Linhart dviguje kakovost ljubiteljskega gledališča

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. september 2017 ― Postojna – Na odru postojnskega kulturnega doma se bo med 28. in 30. septembrom zvrstilo sedem najboljših predstav ljubiteljskega gledališča v Sloveniji in zamejstvu. Na državnem tekmovanju, 56. Linhartovem srečanju, se bodo potegovale za matičke, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali še nekaj predstav iz spremljevalnega programa. 55. Linhartovo srečanje, predstava Milan Jesih, Grenki sadeži pravice, ONinME Ljutomer 29. 9. 2016 Foto: Valter Leban Vodja postojnskega sklada za kulturne dejavnosti Silva Bajc meni, da so Postojnčani po 12 letih festival vzeli za svojega. »Usidranost festivala v isti kraj zvišuje njegovo prepoznavnost v slovenskem gledališkem prostoru; kot je samoumevno, da se ‘borštnik’ vedno dogaja v Mariboru, se ‘linhart’ v Postojni, in je, mimogrede, vsaj štiri leta starejši festival od svojega profesionalnega brata.« Linhartovo srečanje je vrh letne produkcije ljubiteljskih gledališč v državi in zamejstvu. Predstava, ki se nanj uvrsti, je šla skozi strokovni presoji na območnem in regijskem srečanju. Na izbor se je letos prijavilo 114 predstav, na regijsko raven se jih je uvrstilo 26, sedem finalistov je izbrala dramska igralka Ana Ruter. Organizatorji skrbno izbirajo tudi strokovno žirijo, v kateri so režiserji, dramaturgi in igralci, med njimi je bilo kar nekaj nosilcev Borštnikovega prstana. »Festival ima visoko kakovost, ki velikokrat zabriše mejo med institucionalnim in ljubiteljskim gledališčem in ne razlikuje med profesionalnim in ljubiteljskim, ampak le med dobro in slabo predstavo,« pravi Bajčeva. »Tista ljubiteljska gledališča, ki so svoje delo postavila nad to, da nudijo uro ali dve ‘na oder nametanih šal’ za ceno smeha v dvorani, se svojega poslanstva zavedajo, kar se odraža v skrbno izbranih besedilih, tudi komedij s sporočilnostjo,« o predstavah pove Bajčeva. Ljubiteljske skupine namreč vzgajajo občinstvo, »da začne prepoznavati dobre predstave od tistih, ki razen nekaj smeha v gledalcu ne pustijo drugega občutka«.
Mladi in stari filmarji

Mladi in stari filmarji

Radio Študent, 23. marec 2017 ― Na mladih svet stoji. Če ne svet, pa vsaj Festival otroškega in mladinskega filma ZOOM.11, ki ga organizira Pionirski dom. Letos se festival lahko okliče kot mednarodni, saj prvič širi svoje meje in vključuje filme mladih ustvarjalcev 20 držav sveta. Otvorili so že zgodaj, ob deveti uri zjutraj, čemur je sledila okrogla miza s člani žirije. Še vedno pa se lahko udeležite popoldanskega programa, ki zajema tako Projekcijo The Best of ZOOM.11 po izboru Roka Govednika kot tekmovalni osnovnošolski program, kateremu jutri sledi tudi srednješolski program in filmske delavnice. Festival se izvaja z namenom prispevanja rasti in promocije filmske vzgoje v Sloveniji, ki naj bi po mnenju direktorice Pionirskega doma Viktorije Potočnik v zadnjih letih zamrla. Maja Weiss pravi, da se stanje sicer izboljšuje z ustanovitvijo raznih medijskih šol, dobili pa smo tudi prvo filmsko gimnazijo v Ljutomeru. Še vedno pa je veliko prostora za rast. Maja Weiss: Izjava Maja Weiss je režirala portretni dokumentarec o pionirki filmske vzgoje Mirjani Borčić, ki se bo vrtel zelo kmalu, ob pol štirih v Kinodvoru. Mozaični film govori o začetkih filmske vzgoje in gibanja za filmsko kulturo na Slovenskem. Zanimalo nas je, kakšno vlogo pri tem je imela Mirjana Borčić? Izjava Kaj je bistveno pri filmski vzgoji? Izjava Še malo o starejših nagrajencih. Včeraj se je zaključil Festival dokumentarnega filma, kjer so filmu Nisem tvoj zamorec podelili nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. V dokumentarcu o zgodovini rasizma v ZDA režiser Raoul Peck izhaja iz nedokončane knjige Jamesa Baldwina ter izpostavlja načela ideološkega populizma in sistematično nasilje nad temnopolto populacijo, ki je prisotno še danes. Na festivalu pa so častno omenili tudi film Globina dva Ognjena Glavonića, ki govori o pobojih albanskega civilnega prebivalstva med nemiri na Kosovu spomladi 1999. Ali svet stoji na filmih, mladih ali na modrih starejših, čas t

Kaj pa če ...

Lutkovno gledališče Maribor, 24. oktober 2016 ― Predstava Kaj pa če ... o igranju brez igrač in z mnogimi oživljenimi igrami naših staršev in starih staršev gostuje. V sredo, 26. oktobra, in v četrtek, 27. oktobra, bosta odigrani po dve predstavi v Kulturnem domu v Ljutomeru.   Nebojša Pop Tasić Kaj pa če ... Režiser Marko Bulc Igralci Metka Jurc, Danilo Trstenjak, Tilen Kožamelj, Filip Šepšajevič Avtor glasbe Damir Avdić Avtor likovne podobe predstave Damir Leventić Kostumografka Mojca Bernjak Pojem igre, poleg domišljijskega preganjanja dolgčasa, zajema veliko več. Kadar se otrok igra, preigrava življenje, pravzaprav vadi življenje. (Nebojša Pop Tasić) Premiera 1. oktober 2015, ponovitvi za IZVEN, 3. in 10. oktobra.  

Glavnik na odru

Večer, 10. marec 2015 ― V kulturnem domu v Ljutomeru bo v četrtek, 12. marca, ob 19.30 premiera nove predstave gledališke skupine Kulturnega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera. Tokrat so na oder postavili komedijo z naslovom Glavnik. Avtor besedila je Fadil Hadžić, režiser pa Srečko Centrih. "Želel sem malo spremembe. Ne smeh na prvo žogo," pravi režiser. Komedijo, ki bo spodbudila globlji razmislek o naših medsebojnih ...
Več groze, manj svinjarije

Več groze, manj svinjarije

Radio Študent, 21. julij 2014 ― Letošnji Grossmann je nazdravljal obletnicam in častil zavidljive zaokrožene cifre. Beležil je namreč prvo dvomestno število prevajanja v meseno in kostno tkivo, prvo desetko. Kot laboratorijski stvor pa je otroško proslavil svojega stvaritelja, dr. Karola Grossmanna, ki se je pred 150 leti rodil na samem kraju zločina, v Ljutomeru. Na prehodu v 20. stoletje je na 17,5-mm filmski trak posnel prve tri slovenske filmske zapise, od katerih najbolj gane zadnji Na domačem vrtu, kjer v nemi črno-beli sliki na platnu poplesujejo Grossmannovi otroci. A zgodovinske korenine niso za vsakogar. Na otvoritvi, kjer je bil prikazan kratek dokumentarec Marka Matije Feguša, priklon prvemu slovenskemu film-makerju, je večina ostala zunaj in si izmenjavala prešano grozdje različnih vinogradnikov. Kruha in iger oziroma »preveč vina boli nas« je bila tudi nekakšna tekoča nit letošnjega festivala. V Kulturnem domu, startni poziciji festivala, je bila otvoritev razstave stripov Zorana Smiljanića Vse divje ba
še novic