Novice

zadetki za Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

Slovensko baročno slovstvo odslej tudi na spletu

Misli, 17. oktober ― Na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU na dan smrti klasika slovenske baročne literature Janeza Svetokriškega predstavljajo raziskave slovenske književnosti na prireditvi Dan starejše slovenske književnosti. Predstavili bodo tudi novo zbirko elektronskih izdaj Slovensko baročno slovstvo, ki je od danes dostopna na spletu.

ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška

Kamra.si, 5. oktober ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU, Slavistično društvo Maribor, Knjižnica Ksaverja Meška Slovenj Gradec, Zgodovinsko društvo Ormož in Celjska Mohorjeva družba vas vabijo na ZNANSTVENI SIMPOZIJ Življenjske in literarne poti Franca Ksaverja Meška, ki bo potekal v soboto, 19. oktobra 2024, od 9.00 do 16.00 v Beli dvorani Grajske pristave Ormož. Simpozij sofinancira in podpira Ustanova dr. Antona Trstenjaka. Pisatelj Franc Ksaver Meško (1874‒1964), rojen v Ključarovcih pri Sv. Tomažu nad Ormožem, je svojo  duhovniško službo vse do pozne starosti opravljal v različnih krajih na Koroškem. Bil je sodobnik Ivana Cankarja in po Stanku Vrazu prvi vidnejši pisatelj iz vzhodnoštajerskega območja. Kot mnogi slovenski pisatelji se je tudi sam najprej predstavil s pesmimi in se nato uveljavil kot pripovednik. Posvečal se je tudi dramatiki in mladinski književnosti. V okviru kratke proze je ustvaril poseben tip lirsko-meditativne črtice. V njegovi literaturi pristno zaživita panonski del Slovenskih goric in koroška pokrajina z vso svojo zemljepisno, narodno, zgodovinsko  in socialno specifiko. Motivno je posegal v kmečko in malomeščansko življenje, pisal o zastrti erotiki, spominih na mladost, narodni in domovinski problematiki, socialnih krivicah in nabožnih temah. Z izjemno občutljivostjo in s človeško toplino se je vživljal v usode šibkih, zapostavljenih in izrinjenih ljudi, še posebej žensk in otrok. Franc Ksaver Meško je še vedno pogosto prezrt, čeprav je v svojem času  veljal za enega najbolj  branih slovenskih literarnih  ustvarjalcev. Izjemna vrednost njegove veličine pa je predvsem v njegovem dojemanju sveta in človeštva. Navdih je črpal iz svoje jasno postavljene narodnostne pripadnosti, kljub temu da so njegovo dušo pogosto upogibali in jo želeli ukloniti, se njegovo slovenstvo ni nikoli niti za hip zama
Dović: Cenzura je neizčrpna <mark>in</mark> <mark>vedno</mark> aktualna tema

Dović: Cenzura je neizčrpna in vedno aktualna tema

Misli, 20. julij 2023 ― Cenzura je neizčrpna in vedno aktualna tema. Problem cenzure v današnjem času ni umanjkal, temveč se je kvečjemu dodatno zapletel, je v pisnem pogovoru za STA med drugim menil Marijan Dović z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in avtor aktualne razstave v NUK Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne.

Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne: katalog razstave

NUK, 25. maj 2023 ―   naslov Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne: katalog razstave v Narodni in univerzitetni knjižnici  urejanje kataloga  Marijan Dović avtorji besedil  Monika Deželak Trojar, Nina Ditmajer, Marijan Dović, Jernej Habjan, Marko Juvan, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Andrejka Žejn (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), Andraž Jež, Tone Smolej, Tanja Žigon (Filozofska fakulteta UL), Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko UNG), Marijan Rupert (NUK) angleški prevod  Neville Hall oblikovanje Jurij Kocuvan izdajatelja  Narodna in univerzitetna knjižnica; ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede  založnik Narodna in univerzitetna knjižnica  število strani 157 ISBN 978-961-7091-35-9 cena 34 €   Elektronska naročilnica slovensko – angleška izdaja 157 strani 13 avtorjev: Monika Deželak Trojar, Nina Ditmajer, Marijan Dović, Jernej Habjan, Marko Juvan, Matija Ogrin, Luka Vidmar, Andrejka Žejn (Znanstvenoraziskovalni center SAZU), Andraž Jež, Tone Smolej, Tanja Žigon (Filozofska fakulteta UL), Katja Mihurko Poniž (Fakulteta za humanistiko UNG), Marijan Rupert (NUK) 27 prispevkov o zgodovini srečevanj med Slovenci in cenzuro v obdobju med vladavino Jožefa II. in prvo svetovno vojno Slikovne reprodukcije gradiva iz 7 ustanov: Narodna in univerzitetna knjižnica, Arhiv Republike Slovenije, Narodni muzej Slovenije, Univerzitetna knjižnica Maribor, Avstrijski državni arhiv, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, Filozofska fakulteta UL Posebna priloga: zamišljena izdaja Slavinje, časopisa, ki ni smel iziti Knjiga je spremljevalna publikacija razstave Slovenci in cesarska cenzura od Jožefa II. do prve svetovne vojne (NUK, 25. maj - 25. november 2023). Knjiga in razstava sta nastali v okviru raziskovalnega projekta »Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stole

Valentin Vodnik: »Pervi slovenski pesnik«: predavanje dr. Marijana Dovića

Kamra.si, 8. oktober 2019 ― Odkar so staroslovenski veljaki leta 1858 na Vodnikovi šišenski domačiji postavili marmorno ploščo in vanjo vklesali, da se je tod rodil »pervi slovenski pesnik«, je sodba o Vodnikovem pesniškem prvenstvu stala, obstala in naposled okostenela. Valentin Vodnik je bil – četudi nemara ni prvi slovenski pesnik – vsekakor prvi, ki so ga po smrti doletele kultne oblike čaščenja. O Vodniku bo v četrtek, 10. 10. 2019, ob 19. uri spregovoril dr. Marijan Dović iz Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Predavanje se bo odvijalo v kletni dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad na Einspielerjevi 1. 
Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

Jezikovni izzivi baročnih pridigarjev

ARS Jezikovni pogovori, 23. september 2019 ― Med svojo pastoralno dejavnostjo so se pridigarji in spovedniki morali spoprijeti z izzivi na področju jezikovnega sporazumevanja. Pridiga ali homilija je eno izmed temeljnih jezikovnih sredstev, ki ima tudi na Slovenskem bogato zgodovino, posebno v obdobju baroka. V oddaji nas bo zanimalo, kako so slovenski pridigarji in spovedniki pri svoji pastoralni dejavnosti pridiganja v različnih jezikovnih in narečnih okoljih ljudem vseh slojev posredovali vsebino oznanila vere? O tem se bomo pogovarjali z doc. dr. Matijem Ogrinom, višjim znanstvenim sodelavecem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Žiga Zois kot zbiratelj slovenskih knjig: predavanje dr. Luka Vidmarja

Kamra.si, 20. september 2019 ― V torek, 24. 9. 2019, ob 19.00 vas v Slovanski knjižnici, enoti Mestne knjižnice Ljubljana, vabimo na predavanje o Žigi Zoisu kot zbiratelju slovenskih knjig ob koncu 18. in začetku 19. stoletja. Predavanje bo v kletni dvorani na Einspielerjevi ulici za Bežigradom. Predaval bo dr. Luka Vidmar z ZRC SAZU.  Žiga Zois (1747-1819) je bil prvi, ki je zares sistematično zbiral slovenske knjige. Do smrti mu jih je uspelo zbrati okrog sto petdeset, med dobro četrtino in slabo tretjino vseh slovenskih in slovenističnih tiskov med letoma 1550 in 1819. To ni tako malo, kakor se zdi na prvi pogled, saj so mu bili v tem času lahko dostopni le sodobni tiski, že nekaj desetletij stari pa v knjigarnah niso bili več na voljo. Zois je zato starejše slovenske knjige iskal pri zasebnikih in v cerkvenih knjižnicah. Čeprav mu ni uspelo zbrati vseh dotedanjih slovenskih tiskov, je bil skupaj s sodobniki prepričan, da se je temu cilju precej približal. Dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in docent na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, z likovno umetnostjo in kulturo baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, zlasti z Akademijo operozov, Zoisovim krogom, kulturnim nacionalizmom, knjižnicami in prepovedanimi knjigami.

Žiga Zois kot zbiratelj slovenskih knjig – dr. Luka Vidmar

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. julij 2019 ― Žiga Zois je bil prvi, ki je zares sistematično zbiral slovenske knjige. Do smrti mu jih je uspelo zbrati okrog 150, med dobro četrtino in slabo tretjino vseh slovenskih in slovenističnih tiskov med letoma 1550 in 1819. To ni tako malo, kakor se zdi na prvi pogled. Zois je lahko na lahek način prišel samo do sodobnih tiskov, že nekaj desetletij stari pa v knjigarnah niso bili več na voljo. Prav tako jih ni mogel veliko dobiti v antikvariatih, saj jih na Kranjskem ni bilo, na Dunaju pa so tovrstne knjige ponujali kvečjemu redko. Zois je zato starejše slovenske knjige iskal pri zasebnikih in v cerkvenih knjižnicah, tudi s pomočjo informatorjev, kakršen je bil kmet Anton Gubanc. Protestantske knjige je lahko odkrival še v luteranskih deželah Svetega rimskega cesarstva in v večjih avstrijskih mestih, vendar so ga pri tem že zgodaj omejevale zdravstvene in pozneje tudi finančne težave. V takšnih okoliščinah seveda ni mogel zbrati vseh dotedanjih slovenskih tiskov, čeprav je bil skupaj s sodobniki prepričan, da se je temu cilju že precej približal. Doc. dr. Luka Vidmar je znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Ukvarja se s književnostjo, likovno umetnostjo in kulturo v dobi baroka in razsvetljenstva na Slovenskem, med drugim s knjižno cenzuro, Akademijo operozov in Zoisovim krogom. Leta 2013 je objavil knjigo Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija, leta 2016 pa je v Frankfurtu izšla njegova knjiga A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois. Predavanje bo spremljala razstava Razsvetljenstvo v dragocenih tiskih Slovanske knjižnice: razstava ob 200-letnici smrti Valentina Vodnika in Žige Zoisa, ki bo med 16. septembrom in 30. oktobrom na ogled v preddverju Slovanske knjižnice.

Valentin Vodnik: »Pervi slovenski pesnik« – dr. Marijan Dović

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. julij 2019 ― Odkar so staroslovenski veljaki leta 1858 na Vodnikovi šišenski domačiji postavili marmorno ploščo in vanjo vklesali, da se je tod rodil »pervi slovenski pesnik«, je sodba o Vodnikovem pesniškem prvenstvu stala, obstala in naposled okostenela. Valentin Vodnik je bil – četudi nemara ni prvi slovenski pesnik – vsekakor prvi, ki so ga po smrti doletele kultne oblike čaščenja. Takšen razvoj ni bil nič posebnega, saj so se pesniški komemorativni kulti sredi 19. stoletja viralno širili po celotnem kontinentu, mrtvi pesniki pa so se spreminjali v emblematične figure narodnih gibanj. Tudi pri nas so se po revolucionarnem letu 1848 zlasti staroslovenski voditelji vse bolj zavedali potrebe po »vélikih možeh«, primernih za slavljenje. Prvi kandidat za kanonizacijo je bil Valentin Vodnik, njen sprožilni moment pa že omenjena šišenska slavnost, obhajana na predvečer stoletnice pesnikovega rojstva 2. februarja 1858, ki je v slovenski kulturni prostor prvič zares uspešno vpeljala vzorec ritualne komemoracije pesnikov. Predavatelj bo pretresel pomembnost slovesnosti ob odprtju spominskega obeležja, nato pa orisal kompleksno pot, ki je Vodnika vodila od Šiške do centra Ljubljane, kjer je 30. junija 1889 v spektakularnem tridnevnem slavju luč sveta zagledal prvi veliki spomenik bodoče metropole Slovencev z izrazito nacionalno konotacijo. Na koncu bo nakazal mehanizme, ki so kult nekdanjega narodnega »vodníka« potisnili v globoko senco »edinega« in »največjega« – nacionalnega pesnika Prešerna. Marijan Dović je višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, predava pa tudi na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Objavil je monografije Sistemske in empirične obravnave literature (2004), Slovenski pisatelj (2007), Mož z bombami (2009), Prešeren po Prešernu (2017) in National Poets, Cultural Saints: Canonization and Commemorative Cults of Writers in Europe (
Vsestranski Vodnik

Vsestranski Vodnik

ARS Arsov forum, 3. julij 2019 ― Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov. Oddajo bomo ponovili, prvič je bila na sporedu 31.1.2019.

Program posveta

NUK, 1. april 2019 ― Četrtek, 16. maj 2019 9.00–9.15          Uvodni nagovori 9.15–10.00        Uvodno predavanje                            Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana)                            Ekonomski učinki digitalizacije kulturne dediščine v Sloveniji 10.00–10.50      Maja Hakl Saje (Narodni muzej Slovenije)                            Digitalizacija kulturne dediščine v slovenskih javno financiranih muzejih                            Gregor Jenuš in Vanja Pfajfar (Arhiv Republike Slovenije)                            Digitalizacija, prilagoditve in spletna dostopnost arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije 10.50–11.20       Odmor 11.20–12.35      Bogdan Šteh (Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje)                            Trbovlje – od rudarskega kraja do novomedijskega mesta: digitalizacija in preobrazba družbe na lokalni ravni                            Miha Špiček in Gregor Ilaš (Slovenski etnografski muzej)                            Evalvacija digitalizacije fotografij in predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja                            Maja Dolinar in Janez Štebe (Fakulteta za družbene vede UL)                            Pomen zagotavljanja zaupanja vrednih digitalnih storitev za ohranjanje kulturne dediščine 12.35–13.30       Kosilo 13.30–14.45      Saša Babič (Estonski literarni muzej in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU)                            Digitalizacija slovenskih folklornih ugank                              Nina Ditmajer (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU)                            Elektronske znanstvenokritične izdaje starejšega slovenskega slovstva: primer rokopisne baročne pesmarice                            Peter Baroš (Slovenski glasbenoinformacijski center)                            Monumenta Musica Slovenica – po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije 14.45–15.15       Odmor 15.15–16.3
Vsestranski Vodnik

Vsestranski Vodnik

ARS Arsov forum, 18. januar 2019 ― Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo Pesnika, časnikarja in prevajalca, učitelja in jezikoslovca Valentina Vodnika naj bi poznali vsi od osnovne šole naprej, pa vendar je marsikaj od tega, kar je naredil za slovenstvo, že ušlo iz narodove zavesti. Deloval je na številnih področjih, na marsikaterem je bil celo prvi in 200. obletnica njegove smrti, ki jo obhajamo v letošnjem letu, je primerna priložnost, da se ga znova spomnimo. V Arsovem forumu bodo njegovo pot v pogovoru z Vladom Motnikarjem osvetlili: Andreja Legan Ravnikar, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, dr. Marijan Dović, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU in mag. Marijan Rupert, NUK, zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov.

Janez Ludvik Schönleben: pozabljen kranjski učenjak 17. stoletja

Kamra.si, 2. november 2018 ― Letos praznujemo 400. obletnico rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681), kranjskega polihistorja, zgodovinarja, pridigarja in teologa. Svojo rodno deželo Kranjsko je v svojih spisih ovekovečil že pred Janezom Vajkardom Valvasorjem. Svoje nemške in latinske zbirke pridig je tiskal že pred Janezom Svetokriškim, kot teolog pa se je postavil v prvo vrsto zagovornikov Marijinega brezmadežnega spočetja. V torek, 6. novembra ob 19.00 vas vabimo v dvorano Slovanske knjižnice (Einspielerjeva 1) na predavanje dr. Monike Deželak Trojar, ki  bo osvetlila Schönlebnovo razgibano življenjsko pot in predstavila njegov vsebinsko in po obsegu izredno bogat opus. Monika Deželak Trojar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede na SAZU  se ukvarja s slovenskim slovstvom 17. in 18. stoletja ter zgodovinopisjem 17. stoletja in s svojim raziskovalnim delom sodeluje pri inštitutskih in drugih projektih.

16. oktobra 1904 se je v Krškem rodil Alfonz Gspan, bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec

Kamra.si, 16. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. oktobra 1904 se je v Krškem rodil Alfonz Gspan, bibliotekar, literarni zgodovinar, pesnik, leksikograf, pedagog, urednik in prevajalec. Umrl je 5. septembra 1977 v Ljubljani. Alfonz Gspan se je rodil v Krškem, kmalu po njegovem rojstvu pa se je družina preselila v Ljubljano. Hiše, v kateri je bil rojen, ni več. Poročen je bil s profesorico Nado Gspan Prašelj, razgledano slavistko, germanistko in bibliotekarko, ki je prav tako večino časa službovala na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri SAZU. Profesorica Gspanova je podarila moževemu rojstnemu kraju, Valvasorjevi knjižnici v Krškem, njegovo osebno knjižnico, ki obsega 2.308 enot knjižničnega gradiva in 18 kosov pohištva. 20. oktobra 2004 sta župan Občine Krško in sin Primož Gspan na ploščadi pred nekdanjo Gspanovo hišo številka 19, v spomin na literarnega zgodovinarja, bibliotekarja, pesnika in prevajalca profesorja Alfonza Gspana, odkrila spominsko obeležje.
še novic