Novice

zadetki za Knjižnica Prežihov Voranc

Ura pravljic z Bajalko v <mark>Knjižnici</mark> <mark>Prežihov</mark> <mark>Voranc</mark>

Ura pravljic z Bajalko v Knjižnici Prežihov Voranc

Bajalka, 28. september 2022 ― V četrtek, 29. septembra, ob 17. uri vabimo v Knjižnico Prežihov Voranc (Mestna knjižnica Ljubljana) na URO PRAVLJIC Z BAJALKO. Pravljičarka Alenka Spacal bo otrokom pripovedovala pravljice iz svojih avtorskih slikanic: Plastelinčica in časopis, Fižolčica beži pred fižolovo juho ter Modre ptičje misli. V najnovejši slikanici Plastelinčica iz družine Plastelinkovih spoznava kulturo ob časopisu in metafori ure. Mama Plastelema ji odgovarja na vprašanje: »Kaj je to kultura?«. S prijateljico Plastelinkico pa iz časopisnega papirja ustvarjata igrače, ki so prave umetnine. Njun bajni svet predstavlja poklon časopisni kulturi. Avtorica je vse naslikane figurice predhodno oblikovala iz plastelina.       Alenka Spacal svoje […] Stran Ura pravljic z Bajalko v Knjižnici Prežihov Voranc se je prvič pojavila na strani Bajalka.

16. novembra 1928 se je v Črni na Koroškem rodil Janez Mrdavšič, slavist in knjižničar

Kamra.si, 16. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1928 se je v Črni na Koroškem rodil Janez Mrdavšič, slavist in knjižničar. Umrl je 10. junija 2004 v Slovenj Gradcu. Janez Mrdavšič je obiskoval osnovno šolo od prvega do petega razreda v Črni, šolanje je leta 1940 nadaljeval v meščanski šoli v Mežici. Že leta 1941 (junija) so Mrdavšičevo devetčlansko družino odpeljali v zbirno taborišče Šentvid nad Ljubljano in od tam v izgnanstvo v Srbijo, kjer so preživeli štiri leta. Takoj po vrnitvi iz izgnanstva se je vpisal v tečaj za dijake, ki so med vojno hodili v nemške šole in so morali svoje znanje dokazati tudi v slovenščini. Po opravljenem izpitu se je vpisal v četrti razred nižje gimnazije v Mežici. Leta 1946 je nadaljeval šolanje v ravenski gimnaziji, kjer je kot brigadir sodeloval tudi pri gradnji novega poslopja gimnazije. Po študiju slavistike v Ljubljani je leta 1956 prejel Prešernovo nagrado za diplomsko nalogo o Prežihovi Jamnici. Po koncu študija je odslužil vojaški rok in se leta 1957 odločil za poklic gimnazijskega profesorja na ravenski gimnaziji. Tu je poučeval dvaindvajset let. Po prigovarjanju dr. Franca Sušnika je leta 1979 prevzel ravnateljstvo Koroške osrednje knjižnice in jo vodil do upokojitve leta 1994. Kot ravnatelj je vse knjižnice Mežiške doline združil v enotno knjižnico. Posebno skrb je namenjal domoznanstvu. Razvoj in delo knjižnice je predstavil javnosti z brošuro o knjižnici, ki je izšla leta 1989. Vse njegove ostale funkcije so bile povezane z njegovo poklicno in ljubiteljsko kulturno dejavnostjo. Bil je predsednik Občinske kulturne skupnosti Ravne in član republiškega odbora Prežihovega sklada. Od vsega začetka je sodeloval pri pripravah za Vorančeve slavnosti 1979, prav tako pri obnovi Prežihove bajte, ki jo je, urejeno v spominski muzej, tudi predal namenu. Bil je slavist in vsestranski ustvarjalec. Raziskoval je literarno delo Prežihovega Voranca. Ob devetdeset- letnici njegovega rojstva je leta 1983 objavil razpravo, ob stoti oblet

4. septembra 1967 je v Mariboru umrl Janko Gačnik, pedagog in kulturnoprosvetni delavec

Kamra.si, 4. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. septembra 1967 je v Mariboru umrl Janko Gačnik, pedagog in kulturnoprosvetni delavec. Rodil se je 12. februarja 1895 Gradcu. Bil je slovenski pedagog, koroški učitelj in kulturni delavec, velik domoljub in borec za pravice Slovencev. Obiskoval je mariborsko učiteljišče in postal učitelj. Potem je moral v vojsko v Romunijo, od koder je leta 1918 šel med prostovoljce, borce za severno mejo. V aprilu 1919 je bil ranjen pri Kotmari vasi in zaradi poškodb ostal invalid. Trideset let (1920-1950) je bil učitelj in nadučitelj na Ravnah. Prijateljeval je tudi s Prežihovim Vorancem. Z njim ga je družilo prizadevanje za kulturni in socialni napredek koroškega naroda.Tudi druga svetovna vojna mu je prinesla neprijetnosti. Fašisti so ga zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju zaprli in internirali v Italijo. Od tam se je leta 1943 prebil do zbirnega taborišča Gravina, kjer je učil in spodbujal svoje rojake. Leta 1944 je izšla knjiga Taboriščna čitanka. Gačnik Janko je avtor treh prispevkov: Slovenski svet, ti si krasan! (slabih 7 strani), Odlomki iz naše zgodovine (6 strani) in Po Jugoslaviji (5 strani). Po končani drugi svetovni vojni se je Gačnik spet vrnil na Ravne, kjer je delal kot učitelj. Bil je upravnik dijaškega doma, upravitelj šole, gradil je Malgajev spomenik na Dobrijah, deloval v številnih društvih, režiral igre, vodil pevske zbore… Po upokojitvi se je z ženo preselil v Maribor. Tam se je posvečal delu v raznih organizacijah, zlasti Skladu Prežihovega Voranca, katerega predsednik je bil. Organiziral je koncerte pevskih zborov tako v Mežiški in Dravski dolini kot tudi v Mariboru in okolici ter Prekmurju. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/gacnik-janko/Avtorica gesla: Simona Šuler Pandev, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Priporočamo tudi: Janko Gačnik in album njegovih fotografij iz prve svetovne vojne
Ob pisateljevi obletnici

Ob pisateljevi obletnici

Radio Študent, 18. november 2020 ― Sedemdeseta obletnica smrti velikega slovenskega pisatelja Lovra Kuharja, bolj znanega kot Prežihov Voranc, se ponuja kot priložnost za razmišljanje, kam njegova dela pravzaprav sodijo. Še toliko bolj zato, ker med stotimi najbolj izposojenimi knjigami v splošnih knjižnicah od januarja do oktobra letos ni prav nobenega izmed Vorančevih romanov.

Zaključek razstave Mr. Covid – Brane Širca

Mestna knjižnica Ljubljana, 24. avgust 2020 ― Ob zaključku razstave Mr. Covid, ki je od 6. julija na ogled v Knjižnici Prežihov Voranc, bomo podrobneje predstavili avtorjev ustvarjalni proces v času karantene, ko je nastalo šest ogromnih portretov 2,5 x 2,5 metra oziroma sedem slik za sedem tednov karantene, in si izmenjali občutke, ki so jih v nas vzbudile velike podobe. Dogodek bo obogatil glasbeni gost Žiga Jenko, znan tudi kot Ž, ki je vokalist, kitarist, improvizator, nojzer in raziskovalec zvoka. Je član nekdanjih zasedb Rhythm Thieves, Crazed Farmers in oOo in glasbeni novinar. Med karanteno je bil zelo ustvarjalen, rezultat česar sta dva nova objavljena albuma 10 km in Two-way ticket. Njegova glasba je odziv na čas, ki ga živimo. Na dogodku bo izvajal glasbo v slogu albuma Paperwork. Prireditev se začne ob 18:00. Več o razstavi >>> Ob zaključku razstave Mr. Covid, ki je od 6. julija na ogled v Knjižnici Prežihov Voranc, bomo podrobneje predstavili avtorjev ustvarjalni proces v času karantene, ko je nastalo šest ogromnih portretov 2,5 x 2,5 metra oziroma sedem slik za sedem tednov karantene, in si izmenjali občutke, ki so jih v nas vzbudile velike podobe. Dogodek bo obogatil glasbeni gost Žiga Jenko, znan tudi kot Ž, ki je vokalist, kitarist, improvizator, nojzer in raziskovalec zvoka. Je član nekdanjih zasedb Rhythm Thieves, Crazed Farmers in oOo in glasbeni novinar. Med karanteno je bil zelo ustvarjalen, rezultat česar sta dva nova objavljena albuma 10 km in Two-way ticket. Njegova glasba je odziv na čas, ki ga živimo. Na dogodku bo izvajal glasbo v slogu albuma Paperwork.Več o razstavi

T'k so včasih jәdli na Koroškem

Kamra.si, 10. oktober 2019 ― T'k so včasih jәdli – Delavnico iz cikla Raziskujmo skupaj: O domačem kraju smo pripravili v Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana ob krajevnem prazniku Raven na Koroškem. Udeležili so se je učenci 8. in 9. razredov OŠ Prežihovega Voranca, ki obiskujejo zgodovinski krožek pod mentorstvom učiteljice Marjete Petrovič. Bili so uspešni, zelo ustvarjalni in delovni, hkrati pa smo se vsi skupaj še krasno imeli. Končni izdelki – plakati – so na ogled v Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana, do sobote, 30. 11. 2019.

Preberi me poleti – Vilenica 2019

Trubarjeva hiša literature, 2. september 2019 ― Nagradna igra Preberi me poleti poteka v okviru 34. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Mednarodni literarni festival Vilenica, v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica iz Sežane, je najuglednejši in najstarejši literarni festival na Slovenskem. Vsako leto predstavljala najboljše avtorje in literaturo z območja srednje Evrope pa tudi iz drugih delov Evrope in sveta. Namen festivala je popularizacija kakovostne literature in njenih avtorjev, žive, govorjene literature in seveda – branja. Nagradna igra Preberi me poleti se začne 21. junija 2019, na prvi poletni dan, s sporočilom za javnost in odprtjem kotička za Vilenico v sodelujočih knjižnicah (Knjižnica Otona Župančiča, Knjižnica Prežihov Voranc, Knjižnica Bežigrad, Slovanska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Knjižnica Šiška) ter v Trubarjevi hiši literature. Bralcem je na voljo priporočilni seznam knjig, ki so predmet nagradnega natečaja; gre za slovenske prevode tujih gostov letošnjega, 34. festivala Vilenica (navedeni so na plakatu, ki je obešen v vileniškem kotičku), ter celotne opuse slovenskih avtorjev na letošnji Vilenici: to so Esad Babačić, Jasmin B. Frelih, Nataša Kramberger in Ace Mermolja. Ob plakatu so glasovalna skrinjica in glasovnice. Vsak bralec lahko za svojo najljubšo prebrano knjigo s seznama glasuje le enkrat, le z eno glasovnico. Zaželeno je, da svojo odločitev na kratko tudi pojasni, ni pa nujno. Prav tako naj zapiše svoje kontaktne podatke, da ga – če bo izžreban – organizatorji lahko obvestijo in se z njim dogovorijo o prevzemu nagrade: to bodo knjige tujih in slovenskih avtorjev 34. Vilenice, ki jih podarjajo slovenske založbe. Glasovanje je možno do 22. septembra 2019 (zadnji poletni dan). Takrat bodo organizatorji nagradne igre zbrali vse glasovnice in preverili, ali so ustrezno izpolnjene. Javno žrebanje nagrajencev bo 26. septembra ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature, na priredit

Noč knjige na pločniku pred Knjižnico Prežihov Voranc

Mestna knjižnica Ljubljana, 27. marec 2018 ― Letošnji svetovni dan knjige bomo ponovno obeležili z dogajanjem na pločniku pred Knjižnico Prežihov Voranc. Ker letos mineva tudi 60 let od ukinitve tramvaja v Ljubljani, bomo letošnje praznovanje obarvali s spominom na to obdobje.  Za otroke bomo pripravili pripovedovalski dogodek, sledila bo razglasitev treh najboljših prispevkov natečajev metaFORA, poHAIKUJ in preDRAMI se ter podelitev nagrad, dogajanje pa bomo zaključili s strokovnim predavanjem Tadeja Brateta, velikega poznavalca in ljubitelja tramvajev. Celotno dogajanje tega dne bomo popestrili z razstavo Tramvaj v Ljubljani in progi številka 2, ki jo bomo dopolnili tudi z risbami otrok iz okoliških vrtcev.
še novic