Življenje kot film? Življenje ni film!

Življenje kot film? Življenje ni film!

Airbeletrina, 14. november ― Tomaž, Nejc in Ivan so triperesna deteljica, sicer zelo različni, a so se našli, začutili in povezali. V romanu Menjam strah za sladoled spremljamo Tomaževo prvoosebno pripoved, ki se mestoma izmenjuje oziroma prehaja v pogled filmske kamere, torej v pogled od zunaj, ki na svet (po)gleda kot na film. Tomaževo življenje ob obeh prijateljih bolj korenito zaznamuje tudi mlajša soseda, trinajstletna Manca, ki si ga je kot edinka izbrala za nekakšnega starejšega brata, on pa je na takšno »bratsko-sestrsko navezo« pristal. Ona je tudi tista, ki mu postreže z novico, da se je v njihov blok priselila nova soseda, Teresa iz Rima. Sam je sicer star šestnajst in je v fazi odkrivanja samega sebe in svojega glasu, je torej na meji med mladostjo in odraslostjo, ki bi mu včasih prišla prav, a se mu zdi po drugi strani (še vedno) dolgočasna. Avtorica si prizadeva, da bi o njem izvedeli čim več, pri čemer natančno opisuje tudi njegove fizične odzive na različne dogodke (prvo srečanje z lepo novo sosedo na podstrešju bloka je na primer precej »gibalno«) in v opisih večkrat uporabi razne primerjave, ki so sicer izvirne in delujejo sveže (»Še hijene z mrhovino v ustih bi bile bolj simpatične od njih.«), a so ti opisi včasih kar nekoliko (pre)dolgi. Na primer, že precej na začetku izvemo, da zanj predstavlja svobodo narava in da v stanju razburjenosti najraje vzame fotoaparat in se s kolesom odpelje v (zeleno) samoto. Kljub vsemu temu pa lahko bralca vendarle preseneti, da ga sredi resnega momenta prijatelj Ivan ustavi, češ a lahko vsega ne obrne na štos (Tomaž omeni, da bi kak dan najraje vse, ki mu niso po volji, izstrelil v vesolje, kjer bi se spremenili v zvezde, in ko bi kot utrinki padli nazaj na zemljo, bi bili vsaj koristni, ker bi si ljudje lahko ob njih kaj zaželeli …). Sicer se nam ne kaže kot poseben štoser; v tej luči morda prikazi kljub vsemu še niso zadostni. V romanu Menjam strah za sladoled spremljamo Tomaževo prvoosebno pripoved, ki se mestoma izmenjuje ozir

Simpozij Duh časa in duh globine

Knjižnice.si, 11. september ― V času od 12. do 14. septembra 2024 bo v Murski Soboti potekal literarni festival Oko besede. Na festivalu se bo v petek, 13. septembra med 15.00 in 18.30 v Hotelu Zvezda v Murski Soboti odvijal simpozij pod naslovom Duh časa in duh globine, osredotoča pa se na cenzuro v duhu politične korektnosti. V sodelovanju z društvom Argo, organizatorjem festivala Oko besede, ga vsebinsko pripravlja revija Otrok in knjiga z Mariborsko knjižnico. Osrednji dogodek literarnega festivala bo podelitev večernice, slovenske literarne nagrade za najboljše otroško ali mladinsko literarno delo minulega leta. Svečana podelitev bo v petek, 13. septembra ob 19.00 v Gledališču Park v Murski Soboti. Dobitnica 28. večernice je Marjana Moškrič z romanom Sneg, (KUD Sodobnost International). Druga nominirana dela so: Ambrož Kvartič: Rimana kaša (ilustriral Matija Medved), Miš založba Feri Lainšček: Življenje nima naslova (ilustriral Jure Engelsberger), Slovenska matica Lovro Matič: Mali črv Oto in druga golazen, Mladinska knjiga Sebastijan Pregelj: Zmaj nad mestom (ilustriral Jure Engelsberger), Miš založba   Vabljeni! The post Simpozij Duh časa in duh globine appeared first on Združenje splošnih knjižnic.

Krik, ki se razlega še danes

Mladina, 6. september ― Ko se Delia (Paola Cortellesi), rimska žena, mati, gospodinja in prekarka, zjutraj zbudi, ji njen brkati mož, Ivano (Valerio Mastandrea), najprej primaže klofuto. A Delia – ustavljena, zatrta, ponižana – ne ponori. Niti ne zbeži. Klofut – in tišanja – je vajena. Njena tašča je skočila s petega nadstropja. Počeše se in obleče v črno. Ob kičasti, sladkobni popevki, ki mladenkam – ne brez cinizma in samoironije –...

Med petimi finalisti za večernico dve pesniški zbirki in tri pripovedi

Misli, 19. avgust ― V ožji izbor za nagrado večernica, ki jo podeljujejo najboljšemu otroškemu oziroma mladinskemu literarnemu delu preteklega leta, so se uvrstile knjige Rimana kaša Ambroža Kvartiča, Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Mali črv Oto in druga golazen Lovra Matiča, Sneg Marjane Moškrič in Zmaj nad mestom Sebastijana Preglja, poroča današnji Večer.

Prvo znamenje

Mladina, 12. april ― Margaret (Nell Tiger Free), mlada Američanka, ki ni bila še nikoli v baru (kaj šele v disku), pripotuje leta 1971 v Rim, da bi zaživela kot nuna ( ja, nune so zelo trendy), a Bog jo več kot potrebuje, saj se v katoliški sirotišnici, v kateri jo angažirajo, dogajajo čudne reči, vsi so napeti in skrivnostni, ob porodu, ki ga gleda, omedli, atmosfera je morbidna, pogledi nun prednic – recimo Sonie Braga – ne...
Mojca Širok trilogijo mestnih kriminalk sklenila s Praznino

Mojca Širok trilogijo mestnih kriminalk sklenila s Praznino

Misli, 3. oktober 2023 ― Novinarka Mojca Širok je z romanom Praznina, ki je ravnokar izšel pri Mladinski knjigi, sklenila trilogijo mestnih kriminalk, katerih dogajanje je postavila v mesta Rim, Ljubljano in Bruselj. Prizorišča v vseh treh romanih, poleg Praznine je objavila še Pogodbo in Evidenco, so resnična, medtem ko so zgodbe in liki izmišljeni.

Lutkovno gledališče Maribor s premiero na največjem lutkovnem festivalu na svetu

Lutkovno gledališče Maribor, 14. september 2023 ― S ponosom sporočamo, da bo v soboto, 16. septembra 2023, v Charleville-Mezières v Franciji na Festival mondial des théâtres de marionnettes prvič javno odigrana slovenska verzija koprodukcijske predstave Tok, Tok, Tok, v izvedbi naše igralke Barbare Jamšek in glasbenika Urbana Kolariča. Gre za predstavo za najmlajše, ki temelji na prepletu koščkov poezije, giba in kretanja, glasbe in barv. Predstavo je režirala Mateja Bizjak Petit, koproducent predstave je tudi Centre de Créations pour l'Enfance - Maison de la poésie. Večina odigranih predstav na festivalu bo v francoščini, ena ponovitev pa v slovenskem jeziku. Na domač oder Lutkovnega gledališča Maribor predstava prihaja v oktobru. Premiera v koprodukciji s Festivalom Maribor V nedeljo, 17. septembra 2023, bo v okviru Festivala Maribor premiera predstave Zvezda in srce, ki je nastala v koprodukciji Lutkovnega gledališča Maribor in Festivala Maribor v sodelovanju z glasbenim kolektivom Carpe artem. Glasbena igra Zvezda in srce po dramski predlogi Milana Jesiha je rezultat skladateljskega sodelovanja Nane Forte in Jureta Ivanušiča. Ivanušič je igro priredil, da je primerna za koncertno izvedbo, kjer vse like v živo odigra in odpoje peterica igralcev-pevcev, med njimi članici ansambla LGM, Metka Jurc in Urša Kavčič. Duhoviti karakterji oživijo v različnih glasbenih žanrih, glasba tudi slika dogajanje in pripomore k čarobni atmosferi zgodbe z nepričakovanim razpletom. Radoživa predstava vsebuje vse elemente muzikala z mojstrsko rimanimi verzi in bo zanesljivo nudila zadovoljstvo tako mladim, starejšim od sedem let, kot odraslim. Alica v papirnati deželi Mariborski lutkarji pa pripravljajo tudi prvo premiero sezone na domačih odrih. V Sodnem stolpu bo premiera predstave Alica v papirnati deželi v četrtek, 21. septembra 2023. Predstavo režira Matteo Spiazzi, likovna podoba je delo Darke Erdelji, igrata Miha Bezeljak in Gregor Prah. Gre za priredbo kultne zgodbe Lewis Carrolla, tokrat v papirnati izv
Pogled skozi okno brez razgleda

Pogled skozi okno brez razgleda

Radio Študent, 19. julij 2023 ― Kdor se redno udeležuje Mladih rim in drugih dogodkov, na katerih se kažejo še neuveljavljeni pesniški glasovi, mu Sara Fabjan najbrž ni neznanka. Danes lahko beremo njen pesniški prvenec zaroletano, ki je izšel letos pri LUD Literaturi. postaneš to kar opažaš okoli sebe

Majda Koren: Čarobna kost (Recenzira Gaja Kos)

Sodobnost, 29. maj 2023 ― Ilustrirala Tanja Komadina. Ljubljana: Mladinska knjiga (Knjižnica Čebelica), 2022.   Majda Koren je v tandemu z Damijanom Stepančičem bralce zadnja leta zabavala s stripovskimi prigodami lumpastih pujsov Kapa in Bunda, ki sta na ovitku tretjega dela, Na koncu Rimske ceste, v katerem veselo frčita po vesolju, opisana kot »najbolj navihana, najbolj sladkosnedna, najbolj trapasta pujsa … Majda Koren: Čarobna kost (Recenzira Gaja Kos) Preberi več » The post Majda Koren: Čarobna kost (Recenzira Gaja Kos) appeared first on .

Kako je podhranjeni gledalec osvojil lekcijo o diskurzu gospodarja

Kamnik.info, 6. marec 2023 ― Le teden dni po gostovanju predstave Veliki diktator SNG Drame, se je v kamniškem Domu kulture odvila predstava z naslovom Pojedina pri Trimalhionu Slovenskega mladinskega gledališča, ki nam je predstavila pogled na najbolj ohranjen del Satirikona rimskega avtorja Petronija Arbiterja, ki je razgalil dekadentno družbo v času cesarja Nerona. Razliko med knjigo in predstavo opazimo ... Prispevek Kako je podhranjeni gledalec osvojil lekcijo o diskurzu gospodarja je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik.info.

Sahareya: Improvised Colors

Mladina, 9. september 2022 ― Kdor je prodorno raperko v zadnjem letu ujel v živo, bo poznal vsak komad z njenega (pre)dolgo pričakovanega prvenca (razvlečeno napovedovanje je zadušilo prvotni hajp). Sestavljanka slogovno razgibanih hitičev s presečišča nove šole hiphopa, r’n’b-ja in footworka stavi na karto nebrzdane »tomboy« eksplozivnosti. Sahareya pljuva suvereno in konfrontacijsko, njene rime so mladostniško neolepšane, a tu in tam tudi...

Poletna muzejska noč tudi v Cerknici, Pivki, Postojni in na Premu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 15. junij 2022 ― Poletna muzejska noč tudi v Cerknici, Pivki, Postojni in na Premu CERKNICA Na poletno muzejsko noč bodo v soboto, 18. junija, muzejska vrata odprta vse do polnoči, muzeji v regiji pa pripravljajo tudi druge aktivnosti. Med drugim bo Notranjski muzej Postojna pred kulturnim domom v Cerknici odprl razstavo Slovani v Cerknici, ki ji bo sledilo predavanje, osredotočeno na raziskave zgodnjesrednjeveškega grobišča v Cerknici in na varovanje kulturne dediščine Cerkniškega polja. Prenovljen kompleks Park vojaške zgodovine. Foto: arhiv PVZ Ob 19. uri bodo na ploščadi pred kulturnim domom v Cerknici odprli razstavo Slovani v Cerknici, na kateri bodo predstavili preliminarne rezultate arheoloških raziskav pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Cerknici, ki so jih odkrili ob urejanju nove kolesarske poti. Časovno jih lahko umestimo v čas rimske antike in zgodnjega srednjega veka. Prav pokopališče iz slednjega je razkrilo bogate arheološke najdbe in dalo poglobljen vpogled v cerkniško dogajanje zgodnjega srednjega veka. Pozdravna nagovora ob otvoritvi razstave bosta imela Boris Vičič iz ljubljanskega zavoda za varstvo kulturne dediščine in dr. Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna. Odprtje bo spremljal tudi bogat glasbeni program. Ob 20. uri bosta sledili predavanji arheologinj Ines Klokočovnik in dr. Maje Bricelj, ki se bosta osredotočili na raziskave zgodnjesrednjeveškega grobišča v Cerknici in na varovanje kulturne dediščine Cerkniškega polja. Na poletni mjuzejsko noč bo Notranjski muzej Postojna odprt vse do polnoči. Vabijo na brezplačen ogled stalne in občasnih razstave, med 22. in 24. uro si jih lahko ogledate pod strokovnim vodstvom, kjer bodo pogledali v ozadje razstav in spoznali še nekatere dodatne skrivnosti razstavljenih predmetov. Ob 17. uri pa pripravljajo otroško delavnico Kaj dela arheolog? Otroke in mladostnike bodo popeljali v skrivnosten in navdušujoč svet arheologije. Spoznali bodo delo arheologa na terenu in v laboratoriju. Pobližje si bo
še novic