Searcher (Iskalec)

Searcher (Iskalec)

Speculum Artium, 15. september 2023 ― Searcher (Iskalec) je umetniško-raziskovalni projekt, ki raziskuje mrežni potencial digitalnih zbirk kot nove oblike sokuriranja v muzejskih prostorih. Prototip sestavljajo hibridne zbirke podob na elektronskih bralnikih, ki omogočajo eksplicitno, asociativno in regenerativno iskanje po muzejskih zbirkah ter shranjevanje novih konstelacij predmetov kot pripovednih branj.Ideja za projekt izhaja iz korpusa podob umetnostnega zgodovinarja Abyja Warburga (1866–1929), […]

Muzeji

Kulturnik, 9. april 2020 ― Op. uredništva: stran je bila ažurirana novembra 2020. Slovenski etnografski muzej: Druženje z muzejem >>> Mrežni muzej: repozitorij za hranjenje digitalne avdiovizualne kulturne dediščine in […] The post Muzeji appeared first on Kulturnikov blog.

Pogled nazaj za pogled naprej (izbor) / 8. festival Deuje babe

C.M.A.K. Cerkno, 5. marec 2020 ― 8. festival Deuje babe je načrtoval prenos izbranih del z razstave v Cerkljanski muzej, a zaradi širjenja nove nalezljive bolezni in posledičnega zaprtja muzejev bo spletna arhivska razstava Pogled nazaj za pogled naprej med 20. marcem (od 12. ure dalje) in 15. aprilom 2020 ponovno v celoti dostopna v Mrežnem muzeju Muzeja sodobne umetnosti Metelkova. […] The post Pogled nazaj za pogled naprej (izbor) / 8. festival Deuje babe appeared first on C.M.A.K. Cerkno.

Feministični seminar: Avtobiografija in fikcija – Alja Lobnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. februar 2020 ― Predavanje se želi osredotočiti na arhiv Mesta žensk, ki ga je organiziral in digitaliziral mrežni muzej ter predstavlja eno izmed najbolj potentnih mest umetniškega ustvarjanja v lokalnem kontekstu. Znotraj arhiva se bo predavanje orientiralo zlasti na tiste prakse, ki se ukvarjajo z vprašanjem avtobiografije in njenimi fiktivnimi nanosi ter odpirajo partikularne in nenormativne pozicije, ki kljubujejo ustaljenemu poteku stvari in to pogosto prav skozi telo.
Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih v MSUM v Ljubljani

Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih v MSUM v Ljubljani

ARS Likovni odmevi, 2. marec 2019 ― Razstava v sodobni kontekst postavlja ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja neuvrščenih Mir, enakost in mednarodno sodelovanje. To so ključna načela Gibanja neuvrščenih, ki je leta 1961 nastalo kot protiutež tedanji blokovski delitvi sveta. V ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova mu posvečajo razstavo Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki poudarja predvsem ideje, ideale in načela, povezane s kulturno politiko gibanja. Postavlja jih v sodobni kontekst in zastavlja vprašanje kakšna bi lahko bila neuvrščena sodobnost? Kustosinja Bojana Piškur je razstavo zasnovala mrežno in k sodelovanju povabila številne tuje umetnike, kuratorje in kuratorske skupine, ki razpirajo vpogled v kompleksna vprašanja, povezana z idejami in načeli gibanja.
Svet abstraktne geometrije je lahko zelo privlačen

Svet abstraktne geometrije je lahko zelo privlačen

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. januar 2018 ― Postojna – Postojnčanka Beti Bricelj, ki zadnja leta večino časa preživi na Škotskem, je lani prestopila še en mejnik v umetniški karieri; na bienalu Origins in Geometry v muzeju za geometrijsko abstrakcijo in MADI art v ameriškem Dallasu je za svojo sliko navidezno tridimenzionalne kocke prejela tretjo nagrado. »Za velik uspeh štejem že to, da so me povabili na razstavo, da pa so moje delo nagraditi, je skoraj neverjetno,« skromno razmišlja umetnica. Beti Bricelj – Foto: Valter Leban Muzej v Dallasu je najpomembnejša institucija na področju abstraktne geometrije, zato je nagrada toliko bolj vredna. Vsaj toliko pa je vredno tudi to, da so Betino sliko tridimenzionalne kocke takoj prodali. »Slika je bila moj prvi poskus na lesu, tako da nagrado in prodajo štejem za dober znak,« pravi umetnica. S kockami, ki to pravzaprav niso, saj so naslikane, je zdramila čute poznavalcev tudi na razstavi na Dunaju. Beti ima umetniške gene v krvi; njen stari ata je bil slikar, tako da je odraščala med slikarskimi stojali in barvami. »Ko sem bila majhna, sem po televiziji gledala risanke, hkrati pa sem like že risala na papir,« se spominja. »Zanimivo je, da sem mislila, da bom slikala pokrajine, na začetku sem se trudila, da bi bila klasična slikarka, a se je obrnilo drugače.« H abstraktni geometriji jo je usmerila umetnost Aboridžinov, s katero se je srečala med bivanjem v Avstraliji. Zdaj raziskuje odnose med ploskvijo, linijami, prostorom in barvo, njen pristop k umetnosti pa je specifičen. »Gre za konstruktivizem, vse je vnaprej določeno, vsa kreativnost je v razmišljanju, predvsem pa v skicah, v študijah, ki jih skrbno izrišem, preden se lotim slikanja,« razlaga Beti in doda, da geometrijo, ki se nekaterim zdi hladna, celo dolgočasna, spreminja v privlačno. Slike si ne zamisli v glavi, pač pa raziskuje možnosti na mrežni strukturi. »Še danes uporabljam isto mrežo, kot sem jo na začetku, česar ne bi nihče uganil, če bi mu pokazala sliko iz leta 2001,« razlaga.
Jaka Železnikar: Vuk Ćosić: Nacija-kultura

Jaka Železnikar: Vuk Ćosić: Nacija-kultura

Poiesis, 3. november 2015 ― E-poezija v Sloveniji je redka. Eno tovrstnih del, ki k branju prispeva ne le dobesedno zapisano, ampak tudi branje preko raznolikih plasti širšega kulturnega konteksta ter razpršeno, mrežno (so-) avtorstvo/interakcijo, je delo Vuka Ćosića: Nacija-kultura. Delo je bilo prvič predstavljeno konec leta 2000 v sklopu razstave posvečene 200 letnici rojstva Franceta Prešerna, z naslovom “Pevec, ne bogat ali sloveč”, v Narodnem muzeju. Poleg arhivskega gradiva, rokopisov in predmetov, povezanih s pesniškim delom in življenjem Franceta Prešerna, je razstava obsegala še dvoje del e-poezije (oziroma spletne umetnosti) dveh avtorjev, ki sva med prvimi pristopila k raziskovanju novih pokrajin pisanja za splet. Ne kot prenos obstoječih metod, predvsem iz tiska, v nov medij, pač pa izhajajoč iz njegovih specifik, predvsem mrežne, programske in socialne (za razumevanje slednje besede velja imeti v mislih, da je razstava potekala nekaj let pred razmahom blogov in kasnejših družbenih omrežij). Delo Vuka Ćosića Nacija-kultura ni več dostopno, dokumentacija dela, kolikor obstaja, ni enostavno dostopna (po tej razstavi je bilo delo sicer večkrat predstavljeno, a le kot fragmentarna dokumentacija). Sprehod do NUK-a je, glede tega dela, nekoristen. Na projekciji so se v tipografiji, izdelani po prvi objavi Sonetnega venca, spremenjeni v digitalno črkovno družino, v obliki Prešernovega soneta [...]
še novic