Radio Študent,
22. februar 2015
―
BORIS BUDEN: UMETNOST IN KRITIKA V KURIRANJU PRETEKLOSTI
V tokratni ediciji oddaje Art-Area ponujamo inserte predavanja gostujočega hrvaškega filozofa, Borisa Budna. Dogodek, ki so ga v Trubarjevi hiši literature
5. februarja organizirali Zavod za sodobno umetnost SCCA, Založba Krtina in Društvo Igorja Zabela, je vabil z naslovom Umetnost in kritika v kuriranju preteklosti. Kljub številčnosti slušateljev je Budnovo predavanje v medijih zasenčila objava slovenskega prevoda avtorjeve knjige Cona prehoda. O koncu postkomunizma.
Doktor znanosti Boris Buden se namreč posveča tako sociologiji in teoriji kulture kot filozofiji politike ter historiografiji. Za konkretnejše povezave med vsebino knjižnega dela in umetnostno kritiko ob prvem predavanju ni bilo časa. Namesto tega se je filozof osredotočil na krizo kritike in diskurzivno pogojeno percipiranje kulturnih pojavov. Kot je dejal, sta kritika in kriza medsebojno še kako v interakciji.
Za začetek je Boris Buden zbrani javnosti predstavil tri koncepte kritike. Naslanjal se je na termine filozofinje Irit Rogoff, ki kritiko v skladu z njeno družbeno pogojenostjo poimenuje s tremi različnimi pojmi. Ti so: criticism, critíque in criticality. Za vse tri pojme je značilno umanjkanje zavedanja lastne sistemsko-diskurzivne pogojenosti. Za kriticizem je značilna operativnost znotraj prevladujoče ideologije ali filozofskega nazora trenutnega časa. Kritika svoj glas namenja tudi marginaliziranim temam, a se njen domet omejuje z nezmožnostjo premeščanja onkraj teorije identitete. Pod pojmom kritikalnosti Rogoff in Buden odkrivata proizvod takoimenovanih kulturoloških študij. Kritikalnost zato v njihovi navidezni transparentnosti posledično ni nagnjena k želji po spreminjanju obstoječega stanja ali sistema.
Buden je širšo razlago namenil predvsem kriticizmu. Ta je po njegovih besedah posledica diskurzivnega preloma, ki je nastopil z razsvetljenstvom. Ta nova manifestacija kritike hkrati služi za uveljavljanje prav