Novice

zadetki za BioTehna

Gostujoča fotografska razstava: Šakal v Sloveniji

Tehniški muzej Slovenije, 17. februar 2017 ― sreda, 01.marec 18:00 Gostujoča fotografska razstava: Šakal v Sloveniji TMS, Bistra pri Vrhniki  V sredo, 1. 3, vas ob 18.00 vabimo na odprtje razstave fotografij šakalov v Sloveniji. Fotografije je posnel Janez Tarman, predsednik Društva za ohranitveno fotografijo ter član društva Dinaricum. Predstavljena reportaža je bila zelo odmevna tako v Sloveniji kot tudi v Evropi. Objavljena je bila v številnih revijah, kot so National Geographic, BBC Wildlife, Connaissance de la Chasse. Ob odprtju bo potekalo tudi predavanje dr. Mihe Krofla iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. Predstavil bo biološka dejstva o šakalu in izsledke raziskav. O naravoslovni fotografiji, njenem vplivu in nastanku pa bo spregovoril avtor fotografij Janez Tarman.   
Politični, hibrotni ter vremenski pogovori

Politični, hibrotni ter vremenski pogovori

Radio Študent, 5. januar 2017 ― Še malo političnega v Kulturnih novicah. Najprej je bila Berlusconijeva 'Bunga bunga', Pahorjeva 'miška mala' in sedaj Trumpov 'grab them by the pussy'. Če vas zanima, kaj jih poleg seksizma še druži, je danes ob 18:00 v Knjižnici Otona Župančiča organizirano predavanje magistrice Tatjane Rozman z naslovom Kaj imajo skupnega Donald Trump, Silvio Berlusconi in Borut Pahor? Situacijo bo predavateljica predstavila skozi aspekt filozofskih teoretikov. Izjava Donald Trump je popolni kandidat za resničnostni šov, kar pa je vnesel v politični populizem. Rozmanova meni, da resničnostni šov politike ni nov, ameriški fenomen. Po njenem je bil prisoten že prej, v času Silvia Berlusconija. Izjava Osebno življenje politika postane del javnega kot samopromocija in ustvarjanje bližine. V to spadajo na primer Pahorjevi twitti in njegova predsedniška kampanja. Vzpostavlja se nivo politike, ki nastopa kot gola forma brez vsebine. Izjava V primeru, da vas namesto pogovorov o politiki bolj zanimajo  hibridni roboti, kvadropodi, bioreaktorji, programerstvo ter biotehnologija, se lahko danes ob 19:00 v Galeriji Kapelica udeležite pogovora z ustvarjalci projekta Konjska moč: poetika gibanja. Konj v instalaciji je hibridni robot z lastno zaznavno in gibalno inteligenco, ki jo poganja bioreaktor. Vključuje biološke in tehnološke elemente, saj bioreaktor poganjajo kemični procesi v trohnečem mesu. Instalacija pokaže na potencialnost mrtvega telesa v obuditvi novega življenja: konjsko meso torej omogoča življenje nekemu avtomatu. Avtor Zoran Srdić Janežič o temu, kakšen razmislek slednje ponuja. Izjava Želja je vzpostaviti samostojno avtonomno bitje z gibanjem brez prisile, ki bi sledilo zakonitostim organizmov in tako ne bi bilo pod diktatom prisile gibanja. Kakšen je tu položaj človeka?  Izjava Janežič o nadaljnjih razsežnostih. Izjava Za konec novic sledi vreme v Mariboru. Točneje, ob 19:00 se bo v Vetrinjskem dvoru zgodilo predavanje in pogovor z vremen
CHARLOTTE JARVIS / ET IN ARCADIA EGO

CHARLOTTE JARVIS / ET IN ARCADIA EGO

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 9. oktober 2016 ― V projektu ‘Et In Arcadia Ego’ umetnica materializira soočenje z lastnim telesom – z njegovo krvavo, biološko končnostjo. V srečanju z rakastim tkivom, ki se je razvil na celicah iz njenega telesa, bolezen predstavi kot del svojega osebnega prostora. Rakasto obolenje se običajno opisuje kot nevidno zlo, proti kateremu se je potrebno ‘boriti’, vendar umetnico zanima videti raka ‘v živo’, obelodaniti in izkustveno predstaviti nekaj, o čimer se običajno govori v metaforah ter pri tem raziskati (ovrednotiti?) funkcijo teh metafor, ko so naenkrat soočene z dejanskim materialom. Obstaja dolga tradicija umetnikov, ki so se ukvarjali s skatološkim na različne načine. Številne umetnine prikazujejo splošno človeško fascinacijo nad mehanizmi, s katerimi je naše telo sposobno ustvarjati material, ki nas odbija in plaši. Da bi se avtorica izognila fetišiziranju in romantični interpretaciji bolezni, je rakasto tkivo vzgojila na črevesnih celicah, ki jih je težko videti in zato govoriti o njih. V nasprotju od biotehnološkega optimizma, ki prihodnost človeštva polaga v doseg tkivnega inženiringa in sintetične biologije (s čimer se je avtorica ukvarjala v projektu ‘Ergo Sum’), je v pričujočem delu umetnica uporabila enake tehnologije za ustvarjanje območja smrtnosti. Ob teh dveh projektih lahko ugotavljamo, da vprašanje življenja in smrti ni več stvar naravnosti temveč tehnološka realnost, ki ji čustveno še nismo dorasli. Artist Charlotte Jarvis has grown colon tumour from her own cells in the lab, which she exhibited in installation. The project aims to examine mortality and create a dialogue with and about cancer. Two chambers were built for the project connected by a dark corridor. The first was a waiting room documenting the process of making the project, the second was a dark space filled with earth and containing the tumour housed in a mirrored box. These spaces were 'sets' in which the artist literally waited to meet and eventually confronted her tumour. The project is about

12. do 17. september 2016: 27. dendroekološki terenski teden – Liznjekova domačija v Kranjski gori

Gornjesavski muzej, 13. september 2016 ― Liznjekova domačija v Kranjski gori 27. dendroekološki terenski teden 12. do 17. september 2016 V okviru poletne mednarodne šole »27th dendroecological fieldweek«, ki v tem tednu poteka v Kranjski gori, bodo raziskovalci iz Anglije, Italije, Nemčije in Švice pod vodstvom sodelavcev Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani raziskali les v kulturnem spomeniku Liznjekova domačija. Uporabili bodo metodo dendrokronologije in anatomije […]
Fotografije so čas zavrtele za skoraj sto let nazaj

Fotografije so čas zavrtele za skoraj sto let nazaj

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. maj 2016 ― Postojna – V avli Srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni so na ogled postavili razstavo okoli 50 fotografij Francesca Caldarta, gozdnega nadzornika v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Prek starih fotografij obiskovalec podoživi območja in ljudi na notranjskem in Primorskem, ki bi jih čas pozabil. Razstava je na ogled do konca maja. Podžupan Andrej Berginc je pojasnil sodelovanje razstavljavcev iz Italije z Občino Postojna. Foto: arhiv SGLŠ Postojna Za fotografa je fotoaparat orodje, s pomočjo katerega pripoveduje zgodbe. In tudi razstava, ki bo na ogled do konca maja, govori svojo zgodbo. Prek starih fotografij gozdnega nadzornika v Julijski krajini v tridesetih letih prejšnjega stoletja obiskovalec podoživi območja in ljudi, ki bi jih čas pozabil. Na fotografijah so gozdovi, drevesa, pašniki, obdelovalne površine, živali, votivne kapelice, oglarske kope, vodnjaki in prikaz pridobivanja lesa iz notranjskih in primorskih gozdov. Caldartova družina je Deželni gozdni straži podarila njegov fotografski arhiv s 424 fotografijami, na razstavi jih je na ogled okoli 50. Prireditev so popestrili otroci z Majlonta. Foto: arhiv SGLŠ Postojna Ob odprtju razstave 5. maja je zbrane nagovoril postojnski podžupan Andrej Berginc, ki je ravnateljico SGLŠ Postojna Cvetko Kernel povezal z Didaktičnim učnim centrom iz Bazovice, kjer se je razstava rodila. Berginc je povedal, da občina sodeluje z Bazovico in se dogovarja o skupnem čezmejnem sodelovanju, razstava pa je le eden od sadov sodelovanja. Odprtja sta se med drugimi udeležila tudi postojnski župan Igor Marentič in predstojnik oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani dr. Janez Krč. Razstavo so predstavili razstavljalca in ravnateljica Cvetka Kernel. Foto: arhiv SGLŠ Postojna Na odprtju so sodelovali Anastasia Purič in Diego Masiello iz Didaktičnega učnega centra iz Bazovice, dr. Dragica Čeč, ki je zgodovinsko orisala meščansko in podeželsko življenje v Caldartovem času v Post
Dr. Marjan Simčič (1960-2016) – in memoriam

Dr. Marjan Simčič (1960-2016) – in memoriam

KUD Logos, 23. april 2016 ― Nepričakovano nas je zapustil dr. Marjan Simčič, dolgoletni prijatelj in sopotnik KUD Logos.  Bil je izredni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti in eden izmed naših najuglednejših strokovnjakov za nutricionistiko.  Njegova nenadna in nepričakovana smrt nam kliče v spomin skrivnostne svetopisemske besede o Henohu: »potem ga ni bilo več, kajti Bog ga je vzel«« (1 Mz [...]

Knjige v tisku

NUK, 8. april 2016 ― Ob prenovi spletne strani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani so novo preobleko dobile tudi Knjige v tisku. Pripravili smo dinamično obliko napovednika publikacij, ki so jih naše tiskarne v preteklih tridesetih dnevih dobile v tisk oziroma za katere smo pripravili preliminarni kataložni zapis. Vključeni so tudi preliminarni zapisi iz Univerzitetne knjižnice Maribor in Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Obdržali smo skupine po UDK vrstilcih, kot ste jih bili vajeni do sedaj, nekaj malega smo združili ali razdružili, da smo dobili nove smiselne vsebinske skupine. Napovednik vsebuje podatke zadnjih trideset dni in je zato zelo spremenljiv; tisti hip, ko v knjižnici pridobimo gradivo, najpogosteje obvezni izvod in ta preide v obdelavo, podatki iz seznama izginejo. Arhiva odslej tudi ni več, ker ga je ob teh dinamičnih podatkih težko voditi. Seznam knjig, ki so ali bodo pravkar prišle na slovensko tržišče, pa si je mogoče ogledati tudi na portalu Enotne cene Javne agencije za knjigo RS. Seveda pa ne smemo pozabiti na Slovensko bibliografijo, kjer so podatki shranjeni trajno. 0 Splošno 004 Računalništvo 02 Bibliotekarstvo 005 Management. Organizacija poslovanja 084 Slikanice. Stripi 1 Filozofija 133 Okultizem. Astrologija 159.9 Psihologija 2 Verstvo 3 Družbene vede 32 Politične vede 33 Gospodarske vede 34/35 Pravne vede in javna uprava 36 Socialno delo. Zavarovalstvo 37 Vzgoja. Izobraževanje. Šolstvo. Pouk 39 Etnologija 5  Naravoslovne vede 51 Matematika 53 Fizika 54 Kemija 55 Geologija 57 Biologija. Biotehnologija 61 Medicina 62 Tehnika 63 Kmetijstvo in sorodne vede 64 Gospodinjstvo 66 Kemična in sorodne industrije 67/68 Razne industrije in obrti 7 U
<mark>Biotehnologijo</mark> (in koktajle) ljudem!

Biotehnologijo (in koktajle) ljudem!

C.M.A.K. Cerkno, 25. november 2015 ― Petek, 27. novembra 2015, C.M.A.K. Cerkno Kakšen bi bil svet, v katerem bi se biotska raznovrstnost večala s pomočjo evolucije in biotehnologije, če slednje ne bi vodila želja po dobičku, temveč cela vrsta umetniških, kulinaričnih in drugih vzgibov, ki bi vznikali sproti, med ustvarjanjem v cenovno dostopnih kuhinjskih laboratorijih? 16-19h: Tea Hvala in Small but […]
Za delfine gre!

Za delfine gre!

Radio Študent, 19. november 2015 ― Če nas je za konec leta kot strela z jasnega doletel referendum o zakonskih razmerjih, si iniciatorji kampanje Za otroke gre verjetno niso niti predstavljali, da prihaja kontranapad, in to naravnost z Japonske. Ljubljanska galerija Kapelica namreč danes odpira razstavo dveh del Ai Hasegawa pod krovnim nazivom Oznanjenje, v katerih avtorica predstavlja svoj razmislek o alternativnih formah oploditve. V prvem delu umetniške instalacije, The impossible baby, Hasegawa spenja dizajn z biotehnologijo in tako misli o možnostih ter implikacijah znanstvenega napredka na področju manipulacije z matičnimi celicami, ki bi istospolnim partnerjem omogočil imeti otroka brez heteroseksualne intervencije. Ideja, ki se zdi precej v skladu s trendom DIY oziroma 'naredi-sam' pristopov, bi homoseksualne pare razbremenila tradicionalnih oblik oploditve in preskočila korak vmesnega člena kot nujnega za reprodukcijo. A kakšne so družbene implikacije? Avtorica pravi: izjava se nahaja v posnetku oddaje Drugi del razstave spekulira o možnostih oploditve homo sapiensa z ogroženimi živalskimi vrstami, denimo redkim Mauijevim delfinom, kar bi potencialno omililo problem 'prenaseljenost versus lakota'. A zakaj ravno delfin? izjava se nahaja v posnetku oddaje   Živi vsak dan, kot da je tvoj zadnji, je moto, ki se ga s svojimi svetovnimi dnevi še kako zaveda tudi UNESCO. Če niste vedeli, je današnji devetnajsti november namreč svetovni dan filozofije. Slednjemu na čast so organizirali tudi dogodek, katerega namen naj bi bil 'filozofijo približati širši javnosti'. Za več informacij smo se obrnili na med drugim tudi našega radijskega sodelavca in enega od govorcev na dogodku Matijo Jana. izjava se nahaja v posnetku oddaje Povprašali smo ga tudi o njegovem nekoliko osebnejšem odnosu do pričujočega dneva. izjava se nahaja v posnetku oddaje Seveda nismo mogli mimo njegovega konkretnega prispevka. izjava se nahaja v posnetku oddaje   Kulturne novice sva pripravila Nina D
<mark>Biotehnologijo</mark> (in koktajle) ljudem!

Biotehnologijo (in koktajle) ljudem!

Prepih ~ Draft (Tea Hvala), 7. november 2015 ― Robertina Šebjanič: DNK koktajl Tea Hvala in Small but dangers: Svetovi drugih Petek, 27. november 2015, CMAK Cerkno  FOTOGRAFIJE Z DOGODKA (Facebook) Kakšen bi bil svet, v katerem bi se biotska raznovrstnost večala s pomočjo evolucije in biotehnologije, če slednje ne bi vodila želja po dobičku, temveč cela vrsta umetniških, kulinaričnih in drugih vzgibov,

Verzelova Anatomija zamrznjene geneze na ogled v Trstu

Misli, 25. september 2015 ― Trst, 25. septembra (STA) – Na tridnevni razstavi Umetnost/Znanost/Biotehnologija, ki jo bodo danes odprli v palači Costanzi v sklopu 4. evropskega salona znanstvenih raziskav Next, bo na ogled projekt Anatomija zamrznjene geneze slovenskega umetnika Deana Verzela. V projekt so vključene kreacije iz delov človeških trupel, ki so bila donirana v znanstveno-raziskovalne namene. Postavitev Umetnost/Znanost/Biotehnologija bo […]
še novic