Radio Študent, 23. januar 2017 ― V tokratnih novičkah si bomo pobliže ogledali delovanje kulturnih predstavništev drugih držav v Sloveniji. Ker danes obeležujemo dan madžarske kulture, smo si za sogovornika izbrali Balassijev inštitut, ki v Ljubljani deluje pod okriljem madžarskega veleposlaništva. Inštitut je dobil ime po Balintu Balassiju, madžarskemu pesniku iz 16. stoletja, ki je za časa svojega življenja premoženje vložil v organizacijo šole. Kot pesnik je znan predvsem po svojih ljubezenskih pesmih, pri čemer naj bi se zgledoval po Francescu Petrarci .   Balassijev inštitut v Sloveniji deluje eno leto. Odtlej skrbno prirejajo različne dogodke, namenjene utrjevanju stikov med državama. V zvezi z njegovim delovanjem in poslanstvom smo se pogovarjali z direktorico inštituta gospo Biborko Molnar-Gabor. Glede na to, da sta Slovenija in Madžarska tradicionalno v dobrih odnosih, nas je zanimalo, zakaj je naša država tako pozno dobila madžarsko kulturno predstavništvo. *Izjava   Kulturna društva in centri, med bolj znanimi v Ljubljani so Francoski inštitut, Ruski center znanosti in kulture ali Center Danila Kiša, pogosto predstavljajo tudi referenčno točko za predstavnike diaspore. Kdo so torej Madžari, ki živijo v Ljubljani? *Izjava   Veleposlaništva v sodelovanju s kulturnimi centri navadno skrbijo tudi za širjenje znanja jezika. Lep primer je iransko veleposlaništvo, ki financira poučevanje perzijščine na Filozofski fakulteti in na Univerzi v Novi Gorici. Zanimalo nas je, ali ima Balassijev inštitut v načrtu kaj podobnega. *Izjava   Ker so bile v Budimpešti pred kratkim uspešno izvajane štiri mini opere mladih slovenskih skladateljev, nas je za konec zanimalo, kako inštitut vidi možnosti za vzdrževanje stikov med državama v prihodnje. *Izjava   Koncertu ob dnevu madžarske kulture boste lahko prisluhnili v Cankarjevem domu. Na sporedu bodo samospevi in izbrana zborovska dela Franza Liszta, Benjamina Ipavca, Frana Gerbiča, Zoltana Kodalyja in Bele Bartoka. Bolj klas

Lutkovno gledališče Maribor, 9. januar 2017 ― Spoštovani, ta mesec nas lahko vidite na 8 različnih odrih doma in v tujini s 6 različnimi naslovi. Vabljeni, da si ogledate katero od naših predstav: 3. , 4. in 5. januar, Dom Franceta Bernika, Domžale, predstava Kaj pa če … 7. januar, SNG Nova Gorica, predstava O Vili, ki vidi v temi 10. januar, Ravne, Kulturni center, predstava Kaj pa če … 13.  in 14. januar, SNG Drama Ljubljana, predstava Kaj pa če … 23. januar, Mini Teater Ljubljana, predstsava O dečku in pingvinu 27. januar, Festival Bobri Ljubljana, predstava mali modri in mali rumeni 28. januar, Vransko, predstava Coprnica Dragica 28. januar, München, Nemčija, predstava Proces ali Žalostna zgodba Josefa K.

Goriška knjižnica Franceta Bevka, 21. december 2016 ― Podpora razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih Sodelovanje med Goriško knjižnico Franceta Bevka in slovenskimi knjižnicami v Italiji poteka na vseh strokovnih in kulturno-izobraževalnih področjih in sega že v leta, ko so slovenske knjižnice postavljale svoje knjižnične zbirke. Sodelovanje nadgrajujemo s strokovnimi srečanji, prireditvami in razstavno dejavnostjo ter skupnimi projekti. Goriška knjižnica pridobiva sredstva za nakup knjižničnega gradiva za večino slovenskih knjižnic v Goriški in Videmski pokrajini preko Neposrednega poziva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki ga vsako leto pripravi Ministrstvo za kulturo RS. Naša domoznanska dejavnost vključuje tudi področje Goriške in Videmske pokrajine, zato zbiramo tudi gradivo, ki izhaja v Italiji in se kakorkoli nanaša na slovensko manjšino (avtor, založba, zgodovinske in ostale vsebine, ki govorijo o Slovencih). Pri tem so nam v veliko pomoč vezi, ki jih imamo stkane z različnimi organizacijami, društvi, ki redno skrbijo za dotok gradiva naši knjižnici. Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Narodno in študijsko knjižnico, ob podpori Ministrstva za kulturo RS, skrbi za razvoj knjižnične dejavnosti na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Program dejavnosti vključuje: - zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva in storitev za Slovence v zamejstvu,- projekte bralne kulture in knjižnične vzgoje,- strokovno in kulturno sodelovanje s knjižnicami in- druge dejavnosti za pripadnike slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. V praksi: 1. Bibliobus Potujoča knjižnica Goriške knjižnice mesečno obiskuje dve postajališči v Goriški in Videmski pokrajini; Večstopenjsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu ter Državni stopenjski zavod s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru. Ker so obiskovalci bibliobusa v Doberdobu in Špetru predvsem šolarji, jim knjižnica branje slovenskih knjig

Goriška knjižnica Franceta Bevka, 21. december 2016 ―   Podpora razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih Sodelovanje med Goriško knjižnico Franceta Bevka in slovenskimi knjižnicami v Italiji poteka na vseh strokovnih in kulturno-izobraževalnih področjih in sega že v leta, ko so slovenske knjižnice postavljale svoje knjižnične zbirke. Sodelovanje nadgrajujemo s strokovnimi srečanji, prireditvami in razstavno dejavnostjo ter skupnimi projekti. Goriška knjižnica pridobiva sredstva za nakup knjižničnega gradiva za večino slovenskih knjižnic v Goriški in Videmski pokrajini preko Neposrednega poziva za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva v splošnih knjižnicah, ki ga vsako leto pripravi Ministrstvo za kulturo RS. Naša domoznanska dejavnost vključuje tudi področje Goriške in Videmske pokrajine, zato zbiramo tudi gradivo, ki izhaja v Italiji in se kakorkoli nanaša na slovensko manjšino (avtor, založba, zgodovinske in ostale vsebine, ki govorijo o Slovencih). Pri tem so nam v veliko pomoč vezi, ki jih imamo stkane z različnimi organizacijami, društvi, ki redno skrbijo za dotok gradiva naši knjižnici. Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja Koper in Narodno in študijsko knjižnico, ob podpori Ministrstva za kulturo RS, skrbi za razvoj knjižnične dejavnosti na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo. Program dejavnosti vključuje: - zagotavljanje dostopnosti knjižničnega gradiva in storitev za Slovence v zamejstvu,- projekte bralne kulture in knjižnične vzgoje,- strokovno in kulturno sodelovanje s knjižnicami in- druge dejavnosti za pripadnike slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. V praksi: 1. Bibliobus Potujoča knjižnica Goriške knjižnice mesečno obiskuje dve postajališči v Goriški in Videmski pokrajini; Večstopenjsko šolo s slovenskim učnim jezikom v Doberdobu ter Državni stopenjski zavod s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru. Ker so obiskovalci bibliobusa v Doberdobu in Špetru predvsem šolarji, jim knjižnica branje slovenskih knji

Radio Študent, 20. december 2016 ― Pozdravljeni v kulturnih novicah, ki jih tokrat ne začenjamo kje v Ljubljani med lučkami z neokusnim kuhanim vinom in še manj okusnimi slovenskimi turisti, ki jih pridejo gledat in zvrnejo zraven enega kuhančka ... Nizke strasti! Raje začenjamo malce bolj "hoch", v višavah kulture, ki se vzpenjajo v oddaljevanju od na napačen način razsvetljene Ljubljane in se najdejo na vrhu v Novi Gorici, na njenem Bevkovem trgu, kjer se razprostira ... knjižni sejem! Knjižni sejem se začenja danes, no se je začel ob 12. uri in bo trajal do 23. decembra. Če se spomnite, je Društvo Humanistov Goriške, ki je eden izmed organizatorjev, organiziralo knjižni sejem že poleti. Kaj je tokratna specialnost, specialiteta in specifičnost, smo povprašali enega izmed organizatorjev Blaža Kosovela. *Izjava Kakšen mesec nazaj je potekal največji slovenski knjižni sejem, če se spomnite, zato smo Blaža Kosovela tudi povprašali, kako se sami glede na to pozicionirajo. *Izjava In kako naprej s knjižnim sejmom? *Izjava Spuščamo se nazaj v nižave Ljubljane, ampak z mislimi na “hoch Kultur”. V MGLCju, to je Mednarodni grafični in likovni center, ta pa je v Ljubljani seveda, no skratka tam bo danes ob otvoritev razstave gringo hoooum, khm khm, Green go home avtorjev Tomasa Vu-Daniela in Rirkrita Tiravanija. Prvi je v vietnamskem Saigonu rojeni ameriški umetnik, profesor in kurator, drugi pa v argentinskem Buenos Airesu rojeni Tajvanec, ki se ukvarja s profesiranjem in kuriranjem, seveda, umetnosti. Do avtorjev se nam ni uspelo preklicati, bomo zato kaj o tem povedali kar sami: green go in gringo, to je fonetično izhodišče. Baje so nekoč v Latinski Amerike tamkajšnji domačini severnoameriške in ostale tujce skušali nagnati, rekoč: green go home - ameriški vojaki so namreč baje nosili zelene uniforme, če pa baje niso in so baje nosili modre, so pa baje prepevali pesem “Green grow the rushes” in smo spet pri zelenem; skratka, v vsakem primeru lahko latinsko-bistroumno izrečemo "e

Zgodovinski portal, 20. december 2016 ― Pisatelj se je rodil v Dolu pri Otlici v družini gozdnega paznika. Obiskoval je domačo osnovo šolo, pripravljalni razred ter gimnazijo pa je obiskoval v Gorici. Bil je poročen z nečakinjo škofa Antona B. Jegliča, s katero je imel 13 otrok. Iz prava je diplomiral leta 1918 na Dunaju. Za področje šolstva, obrti in turizma je bil zadolžen na pokrajinskem namestništvu v Ljubljani od leta 1919 do leta 1933. Udejstvoval se je tudi na kulturnem področju, saj je bil član katoliških prosvetnih organizacij ter predsednik Ljudskega odra in vodja dijaških literarnih krožkov. Leta 1933 je doživel kap, zaradi katere je delno ohromel, bolezen pa mu je pustila tudi duševne posledice. V času, ko so slovensko ozemlje okupirali Nemci, je sodeloval z Leonom Rupnikom, vodjo domobranskih enot, bil pa je tudi vodja propagande proti NOV, saj je sodeloval pri izdaji brošure Malikovanje zločina leta 1944. Zaradi svojega ravnanja je bil po vojni obsojen na izrednem vojaškem sodišču, kjer so mu 23. junija 1945 izrekli smrtno kazen z ustrelitvijo. Kot avtor se je udejstvoval na različnih področjih ustvarjanja: poezija, proza in dramatika (npr. drama v verzih Suženj, ki je tematizirala prvo svetovno vojno ter begunstvo). Dela tujih avtorjev pa je tudi ocenjeval ter prevajal, predvsem iz nemščine; pri reviji Ilustracija je sodeloval tudi kot urednik. V svojih delih se je posluževal predvsem modernega realizma, saj je opisoval življenje kmetov, bajtarjev, delavcev, osredotočil se je tudi na psihološko doživljanje posameznika. Njegova dela so bila zaradi politične opredelitve prepovedana in so izhajala v tujini, Buenos Aires, po letu 1991 pa so nekatera dela ponatisnili tudi v Sloveniji. Kraj njegovega groba je do danes ostal neznan. Na ljubljanskih Žalah lahko najdemo grob družine Jeglič – Velikonja. Tu so pokopani Nartejeva žena Irena, rojena Jeglič, njeni ožji sorodniki ter nekateri izmed njunih otrok. Na nagrobnik je pisan tudi Narte Velikonja, ki je bil 23. junija 1945 obsojen