Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg),
10. april 2017
― Mestna galerija Nova Gorica med
31. marcem in
21. aprilom svoj krožni prostor namenja Slikam in prilikam sodobnega slovenskega slikarja Vladimirja Lebna, ki se pri svojem delu poglablja v živalsko dušo. »Živali slikam, ker so lepe, raznolike, niso obremenjujoče, ponujajo veliko vsebin, hkrati pa so likovno zanimive«, pravi Leben, ki je kot umetnik izrazito samosvoj. Tako od sebe, kot tudi od gledalca pa zahteva kar največ, saj detajli pomenijo prav toliko kot celota. Kljub tematiki in žanru so njegove slike izjemno dovršene in natančne. Z domišljijsko iznajdljivostjo in métiersko spretnostjo sestavlja vsebinsko in pomensko bogate ter likovno dognane slikarske kompozicije. Podobe živali v človeškem okolju (največkrat psa in medveda) se sprehajajo med nadrealizmom naslikanih prizorov in preverjanjem, ki s humorno spremljavo poteka v našem spominu. »Zgodbe oziroma vsebine, ki jih Leben vnaša v svoje upodobitve, so z vidika literarne zvrstnosti najpogosteje prilike ali parabole, torej tiste oblike pripovedi, ki v nasprotju z basnimi bolj kot na razum učinkujejo na čustva ter poduk namesto iz negativnega razpleta izpeljejo iz pozitivnega vzgleda, empatije in identifikacijske drže,« ugotavlja Brane Kovič. Umetnik pa »ne preslikava realnega sveta, ampak na metaforičen način izreka njegov obstoj v paraboličnih podobah, ki jih sproti izumlja in jim skozi subjektivno optiko daje občečloveški pomen«, zaključuje likovni kritik. Vladimir Leben (1971) je odraščal v Sevnici, Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Ljubljani. Sodeloval je na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med odmevnejše sodi projekt Galapagos. Je soustanovitelj Muzeja premoderne umetnosti. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z animacijo in ilustracijo. Je dobitnik prve nagrade za animacijo na 10. Festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2007 in prejemnik priznanja Hinka Smrekarja na 10. Slovenskem bienalu ilustracije leta 2012. Le