Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 14. julij 2017 ― To, kar se je še pred nekaj leti zdelo kot znanstvena fantastika, sedaj živimo v realnem času, v katerem spremljamo nastajanje pozitivne utopije, ki v kratkem napoveduje spremembo vsega: kako potujemo, kako komuniciramo, kaj jemo, v kaj se oblačimo, kako odločamo, kako participiramo, kako trgujemo … skratka, kako živimo. Pred našimi očmi se odvija zgodovinsko pomembno preurejanje centrov moči na Zemlji, ki se geostrateško seli v vesolje. Prevzemajo ga uspešne vsebinske platforme (Google, Amazon, Uber, Facebook …), ki v transnacionalnost vesolja zrcalijo transnacionalnost interneta in drugih telekomunikacijskih tehnologij. Za razliko od vesoljske tekme v 60. letih prejšnjega stoletja, v kateri sta svetovni sili tekmovali za Luno, je danes ultimativni obet dominacije tekma za Mars. V tej perspektivi se znanstvene raziskave in nove tehnologije, ki razvijajo tehnične pogoje za preživetje na Rdečem planetu, kažejo kot drugo ime za konec življenja na Zemlji. Katastrofični scenarij, ki predvideva exodos na druga vesoljska telesa, lahko beremo čez nabor tehničnih rešitev, ki se razvijajo za preživetje na Marsu. Radikalni pogoji, biotehnologije, sintetična biologija, eksoživljenje, ekstremofili, umetno življenje, umetna inteligenca, kvantno in spominsko gnano računalništvo, robotska arhitektura, itd. se berejo kot tisto najnaprednejše in nasvetlejše, kar lahko danes ponudi človeštvo. Komaj opazna razlika med avantgardnostjo vesoljskih aplikacij v prejšnjem stoletju, ki je napovedovalo izboljšanje življenja na Zemlji, in tehnološkimi presežki, o katerih govorimo danes, nadvse pomenljivo vpeljuje možnost življenja na Marsu kot rešitev namesto življenja na Zemlji. Očitno za nekatere Zemlja ni več opcija oziroma si modri planet predstavljajo v rdečih odtenkih. Izsušen, s toksično atmosfero in nekaj kolonijami, v katerih je življenje organizirano biopolitično. Skratka: Mars kot pozdrav iz prihodnosti. What might have been considered science fiction a few years ago, can now be exp

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. marec 2017 ― Kratki film o človeški ribici z naslovom Lovci na človeške ribice, delo filmskega ustvarjalca in fotografa Cirila Mlinarja Cica, je zmagoval v konkurenci profesionalnih produkcij na mednarodnem festivali podvodnega filma v Tachovu na Češkem, ki se je zaključil konec marca. Mlinar je film posnel lani v Planinski jami, ko so znanstveniki zbirali vzorce za genetsko analizo človeške ribice oziroma proteusa. V Planinski jami so sodelavci Biotehniške fakultete ob pomoči prostovoljcev vzeli vzorce človeških ribic, izmerili so jih, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane vrnili v vodo. Foto: Valter Leban Lovci na človeške ribice (Proteus hunters) pa ne govori le o delu znanstvenikov, ki so primerke tega endemita Dinarskega krasa ulovili, nato pa s palčko skrbno vzeli njihove vzorce, jih izmerili, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane spustili v podzemno vodo Planinske jame (o tem smo že pisali). Sporočilo filma je širše. Ciril Mlinar Cic Foto: Valter Leban »V njem se ves čas prepletati problematika onesnaževanja jamskega okolja in podzemne vode, ki jo črpamo od tam, ter problematika ohranitve tega občutljivega in dragocenega okolja,« je o nagrajenem filmu povedal Ciril Mlinar. Nagrade je bil vesel, še posebej, ker je festival v Tachovu eden starejših festivalov podvodnega filma, letos je bil že 39. po vrsti. Poleg filma Lovci na človeške ribice se je letos v selekcijo uvrstil še en Mlinarjev film, Vodni krog (Water cycle), ki so ga zaradi močne sporočilnosti o problematiki pitne vode, ki so jo v njem prepoznali, predvajali med podelitvijo nagrad. Načrti? 50-minutni dokumentarec Projekt o lovcih na človeške ribice še ni zaključen, pravi Mlinar. Film, za katerega je prejel nagrado na Češkem, še pred tem pa januarja letos nagrado na festivalu Hells Bells, speleološkem delu festivala združenja Monte Analogo, je dolg šest minut, v načrtu pa ima izdelavo daljšega, 50-minutnega dokumentarnega filma. Posnetega materiala je več kot dovolj, scenarij

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. marec 2017 ― Kratki film o človeški ribici z naslovom Lovci na človeške ribice, delo filmskega ustvarjalca in fotografa Cirila Mlinarja Cica, je zmagoval v konkurenci profesionalnih produkcij na mednarodnem festivali podvodnega filma v Tachovu na Češkem, ki se je zaključil konec marca. Mlinar je film posnel lani v Planinski jami, ko so znanstveniki zbirali vzorce za genetsko analizo človeške ribice oziroma proteusa. V Planinski jami so sodelavci Biotehniške fakultete ob pomoči prostovoljcev vzeli vzorce človeških ribic, izmerili so jih, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane vrnili v vodo. Foto: Valter Leban Lovci na človeške ribice (Proteus hunters) pa ne govori le o delu znanstvenikov, ki so primerke tega endemita Dinarskega krasa ulovili, nato pa s palčko skrbno vzeli njihove vzorce, jih izmerili, stehtali in fotografirali ter nepoškodovane spustili v podzemno vodo Planinske jame (o tem smo že pisali). Sporočilo filma je širše. Ciril Mlinar Cic Foto: Valter Leban »V njem se ves čas prepletati problematika onesnaževanja jamskega okolja in podzemne vode, ki jo črpamo od tam, ter problematika ohranitve tega občutljivega in dragocenega okolja,« je o nagrajenem filmu povedal Ciril Mlinar. Nagrade je bil vesel, še posebej, ker je festival v Tachovu eden starejših festivalov podvodnega filma, letos je bil že 39. po vrsti. Poleg filma Lovci na človeške ribice se je letos v selekcijo uvrstil še en Mlinarjev film, Vodni krog (Water cycle), ki so ga zaradi močne sporočilnosti o problematiki pitne vode, ki so jo v njem prepoznali, predvajali med podelitvijo nagrad. Načrti? 50-minutni dokumentarec Projekt o lovcih na človeške ribice še ni zaključen, pravi Mlinar. Film, za katerega je prejel nagrado na Češkem, še pred tem pa januarja letos nagrado na festivalu Hells Bells, speleološkem delu festivala združenja Monte Analogo, je dolg šest minut, v načrtu pa ima izdelavo daljšega, 50-minutnega dokumentarnega filma. Posnetega materiala je več kot dovolj, scenarij