Trubarjeva domačija - Arhiv, 22. marec 2018 ― PRAZNOVALI SMO 182. ROJSTNI DAN JOSIPA STRITARJA V četrtek, 1. marca 2018 je MKL, Knjižnica Frana Levstika v sodelovanju z Občino Velike Lašče pripravila kulturni večer v spomin na Stritarjev 182. rojstni dan, ki ga sicer praznuje 6. marca. V svojem času je Josip Stritar v primerjavi s sodobniki veljal za izjemno osebnost in veliko avtoriteto. Slovencem je med drugim odkril Prešerna in poezijo, pa tudi vse ostale slovstvene zvrsti od epike in dramatike do proze, književne, socialne in politične kritike. Velja za začetnika satire na Slovenskem, s svojimi kritično esejističnimi spisi pa je pokazal, da je slovenski jezik primeren tudi za znanstvene razprave in ne samo kot pogovorni jezik slovenskih izobražencev. Po Stritarju se danes imenuje tudi nagrada za mlade in obetavne kritike, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Čeprav se nam včasih zdi, da je danes Stritar kar malo pozabljen, kar se v prvi vrsti odraža že v šolskih učnih načrtih, je v Velikih Laščah še zelo živ. K temu pripomorejo tudi Stritarjevi večeri, na katerih velikolaška knjižnica gosti kvalitetne sodobne slovenske ustvarjalce, ki tako kot Stritar, dokazujejo, da je slovenščina jezik, ki ga lahko umetelno in stilsko dovršeno uporabiš za vsako literarno zvrst. Tokratna gostja je bila Agata Tomažič, prevajalka, novinarka in pisateljica. Do nedavnega smo jo poznali predvsem kot odlično novinarko, komentatorko, avtorico potopisnih reportaž in prevajalko, v zadnjem času pa izstopa njeno literarno delo. V zadnjih dveh letih so izšle tri njene knjige, zbirka kratkih zgodb z naslovom Česar ne moreš povedati frizerki, izbor esejev in potopisnih reportaž, ki so nastajale za časopis Delo, Zakaj potujete v take dežele?, ter romaneskni prvenec Tik pod nebom. V pogovoru z Majo Smole je pisateljica na duhovit, mestoma (samo)ironičen način spregovorila o vseh treh svojih knjigah, o tem, kako in kdaj najlažje literarno ustvarja, iz kje črpa navdih za svoje junake, o svojih potovanjih, pa tudi o novi

UKM, 8. junij 2017 ― Peter Kolšek et. al. Monografija Portreti sodobne slovenske literature (1991-2016) je prvi sistematični in dokumentarni pregled sodobne slovenske literature. Predstavlja 143 literatov in literatk, ki so prejeli eno od štirinajstih nagrad za literaturo v samostojni Sloveniji: desetnica, fabula, Glazerjeva, Grumova, Jenkova, kresnik, Levstikova, Prešernova nagrada in nagrada Prešernovega sklada, Rožančeva, večernica, Veronikina, zlatnik poezije, Župančičeva. Zgradba predstavitve vsakega nagrajenca, nagrajenke sloni na orisu književnega opusa, z biobibliografsko predstavitvijo, s citatom iz intervjuja in z navedbo glavnih del po zvrsteh ubesedovanja. Fotografije vseh predstavljenih nagrajencev so avtorsko delo Tihomirja Pinterja, ki že desetletja sodeluje s slovenskimi umetniki. V drugem delu monografije so predstavljene v informativnem dodatku vse glavne slovenske nagrade za literaturo, s seznamom vseh, ki so nagrade prejeli od leta 1947 dalje. Pri vsakem literatu je tudi navedeno njegovo nagrajeno delo, kar je nedvomno prispevek tudi slovenski literarni zgodovini. Z vsebino in dokumentarnimi podatki pa je monografija tudi zelo pomemben izobraževalni priročnik. ID=289029888 Slovenska književnost Založba:  Fit media Letnica:  2017 Področje:  Književnosti

Radio Študent, 11. januar 2017 ―   Toplo se oblecite in se odpravite v galerije. Danes so na sporedu vizualne umetnosti. Izbira je povsem vaša: klasična, radikalna ali študentska. Otvoritev pregledne predstave Štefana Planinca, predstavitev knjige ob razstavi Druga eksplozija – 90. leta ali razstava študentov ALUO na Fakulteti za družbene vede. Gremo lepo po vrsti … Štefan Planinc je avtor številnih likovnih del, ki so si prislužila mnoge nagrade. Številčno preobsežen seznam lahko pomanjkljivo strnemo v nekaj imen, po katerih so poimenovana: Prešernova, Župančičeva, Jakopičeva, Levstikova, Smrekarjeva … V tokratni pregledni razstavi je na ogled postavljenih 100 del iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja med letoma 1958 in 2009. Otvoritve se lahko udeležite v Bežigrajski galeriji 2 danes ob 19. uri. Planinc je ustvarjal v različnih likovnih tehnikah v sklopu številnih serij. Njegova dela so našla pot tudi v številne knjige. Če doma pobrskate po svojih otroških knjigah, ga najdete tudi v uspešnicah, kot so Drejček in trije marsovčki, Tajno društvo PGC in Kvadrat pa Pika. O pomembnosti Štefana Planinca je spregovoril Miloš Bašin, kustos razstave.                Izjava Glede na obsežen opus in raznovrstne tehnike ustvarjanja smo se pozanimali, kako je Miloš Bašin postavil razstavo. Izjava Iztek razstave z naslovom Druga eksplozija – 90. leta bo pospremil dogodek predstavitve istoimenske knjige. Predstavitev bo potekala danes ob 18. uri v Galeriji P74. Razstava poteka v Galeriji P74, Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova in Galeriji Škuc, hkrati pa tudi v Slovenj Gradcu. Razstava raziskuje zgodovinske vplive različnih umetniških praks in aktualnopolitičnega dogajanja na umetniško produkcijo v 90. letih prejšnjega stoletja. Knjiga Druga eksplozija – 90. leta urednika Tadeja Pogačarja ni le povzetek razstave, temveč dodaja novo razsežnost. O povezavi med knjigo in razstavo je povedal naslednje. Izjava Knjiga zajema prispevke o zgodovini, umetnosti na Koroškem, umetnikih, ki so