Novice

aktualno

NAGRAJENCI 28. DNEVOV KOMEDIJE

SLG Celje, 17. marec 2019 ― Žlahtna komedijantka 2019Vesna Pernarčič za vlogo Wande v komični drami Venera v krznu Davida Ivesa v izvedbi Prešernovega gledališča KranjVesna Pernarčič v vlogi Wande blesti od začetka do konca – najprej kot naivna, gobezdava, nadebudna igralka, ki se skozi predstavo osupljivo spreminja v inteligentno, preračunljivo zapeljivko, ne da bi za trenutek izgubila bistvo lika ali pozabila na to, kako zelo talentirana je za komedijo.Žlahtni komedijant 2019Matej Zemljič za vlogo Maksa v komediji Predstava, ki gre narobe Henryja Lewisa, Jonathana Sayerja in Henryja Shieldsa v izvedbi TMK d. o. o. v sodelovanju z Mischief Worldwide Ltd.Matej Zemljič je v vlogi Maksa spektakularno smešen – naj bo to zaradi izjemne natančnosti podajanja komičnih poudarkov, ki je pri tako mladem igralcu resnično impresivna, naj bo to zaradi skoraj »Jim Carreyjevske« gestikulacije in okončinskega opletanja ali pa zaradi čudovito bizarne dikcije, ki še dodatno začini že tako zelo dobro izdelan lik. Matej Zemljič vsak trenutek na odru ve, kako pričakovanja gledalca hkrati izpolniti, hkrati pa postaviti na glavo. V tej vlogi resnično ni šlo prav nič narobe. Žlahtna režiserka 2019Tijana Zinajić za režijo kabareta za pet igralcev, pijanca in občinstvo Realisti v izvedbi SNG Nova GoricaTijana Zinajić v režiji Realistov vidno uživa in igralci ter gledalci skupaj z njo – vsak prizor je precizno peljan, atmosfera predstave se spretno giblje med realizmom, absurdom, celo grotesko, z minimalnimi sredstvi skozi spretno režiserkino odrsko postavitev vsem dobro znana forma kabareta zaživi v novi luči.Žlahtna komedija po izboru strokovne žirije 2019Kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo Realisti Jureta Karasa v izvedbi SNG Nova GoricaRealisti so predstava, ki v poplavi izvrstnih domislic, izvirnih komičnih situacij, odličnih songov in natančnih igralskih kreacij brez pridiganja in nevsiljivo spregovori o Sloveniji tukaj in zdaj. V slovenskem gledališču je družbena kritika vse prevečkrat omejena na resn

Nagrajenci 28. festivala Dnevi komedije

SiGledal, 17. marec 2019 ― Na 28. Dneh komedije, ki so se nocoj zaključili v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, je bila za žlahtno komedijo leta izbrana uprizoritev Realisti Jureta Karasa v izvedbi SNG Nova Gorica. Žlahtna komedijantka je Vesna Pernarčič, komedijant pa Matej Zemljič, so sporočili iz gledališča.
Peli so Slovencem doma in v zamejstvu

Peli so Slovencem doma in v zamejstvu

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. marec 2019 ― Pevci Mešanega pevskega zbora Postojna so bili v letošnjem mesecu kulture zelo aktivni, saj so z nastopi popestrili kar tri kulturne dogodke, v začetku marca pa nastopili še na slavnostnem koncertu ob 50-letnici revije Primorska poje. Slovenski kulturni praznik je zbor letos praznoval med rojaki v sosednji Hrvaški, kjer je v soboto, 9. februarja, gostoval pri Slovenskem kulturno-prosvetnem društvu »Bazovica« na Reki. Gostovanje je potekalo ob finančni podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mešani pevski zbor Postojna, foto Ladislao Torresan Na Reki živeči rojaki so pripravili tradicionalno prireditev ob prazniku kulture in v goste povabili postojnske pevce. Prvi del kulturno-umetniškega programa so oblikovali pevci, recitatorji in folkloristi društva, v drugem delu pa so Postojnčani obiskovalcem zapeli deset slovenskih skladb: od tradicionalnih priredb ljudskih pesmi do sodobnih, ki so bile prav za ta zbor napisane v zadnjih dveh letih. Z izbranim programom je zbor nastopil tudi v postojnskem domu upokojencev, kjer je navdušil vedno hvaležno občinstvo, pa tudi v Kranju, kjer je bil gost tamkajšnjega Komornega zbora Mysterium. Mesec kulture so pevci zaključili 3. marca v Portorožu z nastopom na slavnostnem koncertu ob 50-letnici revije Primorska poje. Prireditev je potekala pod častnim pokroviteljstvom Predsednika republike Boruta Pahorja, ki se je poleg številnih pevcev, predstavnikov primorskih zborov in kulturnih delavcev udeležil prireditve. Vsi štirje dogodki so se tudi tokrat izkazali kot izjemna priložnost za krepitev stikov med zbori ter prijetna srečanja s pevci in ljubitelji lepe pesmi. Pia de Paulis Debevec/Uredništvo Notranjsko-primorskih novic

Spektakularni Povratek Riverside V Slovenijo

Kino Šiška, 17. marec 2019 ― Na pol prazna dvorana Kino Šiške je bila deležna koncerta, ki se bo močno vtisnil v spomin. Riverside so z odlično uigranostjo, domiselnim repertoarjem, odrskimi lučkami in zvokom dali vedeti, da niso po naključju ena najbolj cenjenih progresivnih rock zasedbe dandanes.

Vuono – White Dots

Koridor, 17. marec 2019 ― Znano je, da se v severnih deželah, kjer so zime načeloma dolge, temne in neizprosne, neizmerno ceni še tako bežen in šibek sončni žarek. Iz takšnih in drugačnih vremenskih ter posledično tudi razpoloženjskih nočnih mor, ki jih na humoren način dokumentirajo pri Very Finnish Problems, se severnjaki za dragocen trenutek prebudijo v prijetnejši letni čas. […] The post Vuono – White Dots appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Vuono – White Dots

Koridor, 17. marec 2019 ― Znano je, da se v severnih deželah, kjer so zime načeloma dolge, temne in neizprosne, neizmerno ceni še tako bežen in šibek sončni žarek. Iz takšnih in drugačnih vremenskih ter posledično tudi razpoloženjskih nočnih mor, ki jih na humoren način dokumentirajo pri Very Finnish Problems, se severnjaki za dragocen trenutek prebudijo v prijetnejši letni čas. […] The post Vuono – White Dots appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

17. marca 1712 se je rodil v kraju Wiesensteig (Nemčija) Jožef Straub, baročni kipar

Kamra.si, 17. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. marca 1712 se je rodil v kraju Wiesensteig (Nemčija) Jožef Straub, baročni kipar. Umrl je 25. marca 1756 v Mariboru.  Straub izhaja iz pomembne srednjeevropske kiparske družine. Po začetnem šolanju v očetovi delavnici v Wiesensteigu je verjetno nadaljeval delo pri bratu Filipu Jakobu v Gradcu. Na Slovenskem se prvič omenja 1736, ko je delal kot pomočnik ljubljanskega kiparja Henrika Löhra, s katerim pa se je razšel, ker je ustvarjal na svojo roko. Leta 1743 se je kot avtor Kužnega znamenja prvič pojavil v Mariboru. Tu se je leta 1746 poročil z Marijo Jožefo Cowalter. Po Straubovi smrti je kiparsko delavnico prevzel njegov pomočnik Jožef Holzinger.  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jožef_Straub  Priporočamo tudi: - https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/1700-1800/jozef-straub?tab=collections&authorId=3316 - https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi617719/
Na Vodnikovi domačiji vrata odpira Pravljični studio

Na Vodnikovi domačiji vrata odpira Pravljični studio

Misli, 17. marec 2019 ― Na Vodnikovi domačiji bodo danes ob 11. uri odprli Pravljični studio. V njem bodo obiskovalce na zanimiv in ustvarjalen način seznanili z glavnimi evropskimi pravljičnimi motivi, evropskimi zbiralci folklornega gradiva in pravljičarji, temeljnimi evropskimi nacionalnimi zbirkami ljudskih pravljic in temeljnim znanjem s področja teorije pravljic.
1930 Cerknica – Gasilci

1930 Cerknica – Gasilci

Stare slike (Cerknica), 17. marec 2019 ― Že nekaj let premetavam to staro fotografijo cerkniških gasilcev, ki jo je pred mnogo leti posnel danes neznani fotograf. S pomočjo gospe Ivanke Lovko sva prepoznala pet gasilcev. Brez njene pomoči pa sem prepoznal le dva. Gasilci so se postavili nekje v Cerknici, točne lokacije mi ni uspelo določiti. V drugi vrsti (zadaj za onimi, […]
Etični obrat v literarni vedi – Tomo Virk (poročilo z dogodka)

Etični obrat v literarni vedi – Tomo Virk (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 17. marec 2019 ― V ponedeljek, 11. marca, je v Trubarjevi hiši literature potekal pogovor o knjigi Etični obrat v literarni vedi (LUD Literatura, 2019) Toma Virka, z njim se je pogovarjala študentka anglistike in primerjalne književnosti Marija Jeremić. Pogovor se je začel z razjasnitvijo nekaterih pojmov in razlik med njim. Pri uporabi pojmov etično in moralno je neka poljubnost, je priznal Virk, a v splošnem vseeno obstaja soglasje o možni razliki – lahko moraliziramo, ne moremo pa eticizirati. Virk se v knjigi sicer ukvarja z nekaterimi najuglednejšimi literarnimi teoretiki 20. stoletja, ena izmed njih je tudi Martha Nussbaum, ki pravi, da je literatura sama po sebi filozofija morale, saj sta po navari povezani. Virk je podal primer iz slovenske zgodovine, izbral je Franceta Vebra, ki je bil filozof med obema vojnama in je fasciniral s svojo znanstveno držo, za najvišjo vrednoto pa je oklical resnico. Njegov študent Klement Jug mu je kmalu začel oporekati, saj je trdil, da ne moremo postaviti etičnega pravila na ta način – včasih je bolj etično lagati. V teh zadevah ne obstajajo splošne obče veljavne resnice, etika je razvidna iz konkretne življenjske situacije, za določitev, kaj je etično, moramo poznati celoten kontekst, ki pa nam ga lahko najbolj poda ravno literatura, od tod sodba Nussbaum. V literaturi se sicer vse podaja na specifičen način, ne samo etična vprašanja, bolj od drugih diskurzov vse podaja na način, da lahko dosežemo identifikacijo in empatijo z liki, ker smo soudeleženi pri oblikovanju literarnega dela. Literatura nas uri s tem, da nam pomaga začasno vstopiti v drugačne miselnosti, ki so nam tuje. Vseeno pa ne moremo reči, da literatura privzgaja moralne vrednote.
še novic