Avengers: Endgame (2019)

Avengers: Endgame (2019)

Deseta umetnost, 7. maj 2019 ― Avengers: Endgame je bil za oboževalce Marvelovega superherojskega vesolja najbolj pričakovan film leta. To je kakopak razumljivo, saj je več kot tri ure dolg spektakel zamišljen kot epski zaključek nekega obdobja, ki ga gledalci zvestno spremljamo že od prvega Iron Mana naprej pred dobrimi desetimi leti. Da bo film eksplodiral in obnorel svetovno občinstvo, je […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  1 (One) on this item You might be interested in this:    The Shining (1980)  Fight Club (1999)  Smallfoot (2018)  Vztrajanje  Thor: The Dark World (2013) Copyright © Deseta umetnost [Avengers: Endgame (2019)], All Right Reserved. 2019.

Po Ekvadorju in Galapagosu s Tanjo Lesničar

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 7. maj 2019 ― V torek, 7. maja 2019, je v Občinski knjižnici Prebold potekalo zanimivo potopisno predavanje. Tanja Lesničar je obiskovalcem v sliki in besedi predstavila svoje popotovanje na eksotični destinaciji, Ekvador in Galapagos. Ekvador je mala dežela, skozi katero teče ekvator in je po njem tudi dobila ime. Polna naravnih znamenitosti in z bogato zgodovino ponuja velika doživetja. Ima bogato zgodovino in čudovite naravne znamenitosti. Popotnica je bila navdušena nad avenijo vulkanov in ekoturizmom v osrčju amazonskega pragozda, obiskala je indijansko vas, se srečala s šamanom, očarala jo je farma metuljev, presenetila ...
Center za kreativnost na srečanju 2019 ico-D

Center za kreativnost na srečanju 2019 ico-D

CZK, 7. maj 2019 ― Center za kreativnost pri MAO Slovenija, se je odzval povabilu organizatorjev Creative Industries Styria GmbH in Beijing Design Week, da med 10. in 11. majem predstavlja Bienale oblikovanja BIO 26 na posebnem ico-D sestanku v Grazu. 
Čas, ko se aktivnost ustavi

Čas, ko se aktivnost ustavi

ARS Svet kulture, 7. maj 2019 ― Kipar Borut Korošec in slikar Mitja Ficko na razstavi Time out stopata v preplet z abstrakcijo Mitja Ficko ni znan le kot slikar domišljijskih prizorov, prepletenih z abstrakcijo, temveč tudi kot avtor, ki pogosto stopa v umetniški dialog. Tokrat, na razstavi Time out v ljubljanski galeriji Equrna, sodeluje s kiparjem Borutom Korošcem, ki se predstavlja z zračnimi skulpturami iz žice in rumene penaste gobe. Naslov je izposojen iz športnega sveta, opredeljuje pa čas, ko se aktivnost ustavi, da se pozornost izostri. V oddaji še o dveh razstavah. V muzeju Slovenj Gradec je na ogled razstava Afrika treh muzejev, v galeriji ZDSLU pa odpirajo razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarke Alenke Gerlovič. Opozarjamo tudi na teden instrumentov s tipkami, ki ga organizira Akademija za glasbo v Ljubljani.

Obvestilo uporabnikom

Knjižnica Postojna, 7. maj 2019 ― OBVESTILO UPORABNIKOM KNJIŽNICE!  V sredo, 29. maja 2019, bodo zaradi strokovnega izobraževanja zaposlenih ZAPRTE vse enote Knjižnice Bena Zupančiča Postojna: Enota Postojna, Enota Pivka in Enota potujoča knjižnica. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in, seveda, vam za ta dan zamudnine ne bomo računali!  
Watch Movie Online After (2019)

Watch Movie Online After (2019)

Knjižnica Postojna, 7. maj 2019 ― OBVESTILO UPORABNIKOM KNJIŽNICE!  V sredo, 29. maja 2019, bodo zaradi strokovnega izobraževanja zaposlenih ZAPRTE vse enote Knjižnice Bena Zupančiča Postojna: Enota Postojna, Enota Pivka in Enota potujoča knjižnica. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in, seveda, vam za ta dan zamudnine ne bomo računali!  
Z izstopanjem v prisvajanje

Z izstopanjem v prisvajanje

Radio Študent, 7. maj 2019 ― V Hamburg prispem z letalom, gravitacijsko travmatizirana, kot vedno. Spet Nemčija. Prej je bil Berlin, danes Hamburg. Prej je bil faks, socializacija, življenje, preživetje, in spet … socializacija ... Anonimnost. Neskončna anonimnost velikih mest, ki ubija. In neskončna daljava ulic, ki te odreši. Sem padla nekam vmes?

Peter Rauch: Metalec

Koridor, 7. maj 2019 ― Kdaj: 18. 4.–9. 5. 2019Kje: Galerija Domžale V Galeriji Domžale se je odprla razstava Petra Raucha z naslovom Metalec. Gre […] The post Peter Rauch: Metalec appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

7. maja 1893 se je rodil Ivan Albreht, slovenski pisatelj in publicist

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1893 se je v Hotedršici rodil Ivan Albreht, slovenski pisatelj in publicist. Umrl je 12. julija 1955 v Ljubljani.  Albreht se je po končani gimnaziji v Ljubljani (1913) posvetil študiju prirodoslovja na univerzi v Gradcu, bil po vojski v državni službi v plebiscitni coni na Koroškem, pozneje v Ljubljani pri socialnem skrbstvu in nato na ljubljanski univerzi uradnik. Bil je sourednik »Jutranjih novosti« in »Splošne knjižnice« izdal izdal več pesniških zbirk in dugih književnih del: črtic, novel in povesti in razne prevode...  Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Albreht  

7. maja 1893 se je rodil Jakob Soklič, duhovnik, umetnostni zgodovinar ...

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1893 se je na Bledu rodil Jakob Soklič, duhovnik, umetnostni zgodovinar in zbiralec. Umrl je 21. decembra 1972 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval na Bledu, škofijsko gimnazijo v Šentvidu nad Ljubljano. Maturiral je 1914 leta. Kasneje je študiral bogoslovje v Gorici in Ljubljani, kjer je bil tudi 1917 leta posvečen v duhovnika. Svojo prvo službo je nastopil v Hrušici pri Podgradu (1918-1922). Od leta 1922 do 1924 je bil katehet v Škednju-Trst. Potem pa do leta 1928, ko ga Italijani izženejo iz Slovenske Istre, župnijski upravitelj v Klancu in Podgorju. V letih 1922-28 je bil tudi v odborih Dijaške matice in drugih (GM), kar veliko pove o njegovem prizadevanju za tržaške Slovence. Po izgonu iz Trsta je šel v Maribor k škofu Andreju Karlinu, ki ga je takoj sprejel in že v marcu leta 1928 imenoval za župnijskega upravitelja v Sv. Vidu pri Ptuju. V novembru istega leta pa je bil sprejet kot duhovnik tržaško-koprske škofije v lavantinsko škofijo.

7. maja 1884 se je rodil Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1884 se je v Adlešičih rodil Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik. Umrl je 29. septembra 1968 v Adlešičih.  Juro Adlešič se je rodil 7. maja 1884 v Adlešičih pri Črnomlju kot zadnji od enajstih otrok. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa študiral pravo na Dunaju. Leta 1910 je končal študij in se nato posvetil odvetniški praksi. Leta 1918 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno. Ukvarjal se je predvsem z gospodarskimi in političnimi vprašanji. Pisal in objavljal je v različnih časopisih in revijah (Slovenec, Zora, Edinost, Zlata doba, Čas idr.). Blizu so mu bila tudi socialna vprašanja. Veliko se je ukvarjal s problemi izseljevanja. Pravzaprav je bil eden redkih intelektualcev pri nas, ki se je z izseljevanjem ukvarjal že pred prvo svetovno vojno.    Bil je član banovinskega sveta, predsednik slovenske sekcije Zveze mest Kraljevine Jugoslavije ter podpredsednik Orlovske zveze. 10. decembra 1935 je bil izvoljen za predsednika ljubljanske mestne občine, kot je bila tedaj poimenovana županska funkcija. Ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano 11. aprila 1941 je okupatorju izročil mestne ključe, nato pa opravljal županoval še do 2. junija 1942, ko je zaprosil za razrešitev.   Po odstopu z županskega mesta se je umaknil v Italijo (jeseni 1942), sedem let kasneje pa emigriral v Združene države Amerike. V Kansasu je opravljal fizična dela na kmetijski farmi v lasti rojakinje iz Bele Krajine. Leta 1965 se je vrnil v Adlešiče, kjer je tri leta kasneje, 28. septembra 1968, umrl. 

7. maja 1929 je bila v ljubljanski operi premierno uprizorjena Kogojeva opera Črne maske

Kamra.si, 7. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 1929 je bila v ljubljanski operi premierno uprizorjena Kogojeva opera Črne maske Črne maske so opera v dveh dejanjih (petih slikah) slovenskega komponista Marija Kogoja. Libreto je po istoimenskem besedilu ruskega pisatelja Leonida Andrejeva in slovenskem prevodu Josipa Vidmarja napisal skladatelj (večinoma je uglasbil Vidmarjev prevod).Sprva se je vodstvo ljubljanske Drame (ravnatelj Pavel Golia in dramaturg Oton Župančič) odločilo na svojem odru uprizoriti Andrejevo dramo. Zato je pri Kogoju, ki je bil tedaj tam korepetitor, naročilo scensko glasbo. Do uprizoritve pa nikoli ni prišlo. Kogoja je besedilo navdušilo, zato ga je v celoti uglasbil in napisal opero.Delo je nastajalo v letih od 1924 do 1927. Krstna predstava je bila 7. maja 1929 v ljubljanski Operi. Za to priložnost je skladatelj z dirigentom predstave Mirkom Poličem sodeloval pri krajšanju opere, nekatera izpuščena mesta pa je dokomponiral in povezal.Vlogo vojvode Lorenza je interpetiral baritonist Robert Primožič, donna Francesca je bila sopranistka Vilma Thierry.Opero so v Ljubljani izvedli leta 1957 in 1990, v Mariboru pa leta 2012. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/  

Asociacija na tribuni o knjižnem trgu

Asociacija, 7. maj 2019 ― Na svetovni dan knjige 23. aprila je Društvo slovenskih pisateljev organiziralo tribuno o stanju slovenskega knjižnega trga. Med povabljenimi govorci je bilo tudi društvo Asociacija, katere predstavnik je spregovorili predvsem o prekarnem položaju ustvarjalcev v kulturi, seveda tudi na področju knjige. Na tribuni smo sicer lahko slišali številne poglede iz različnih delov knjižne verige, kjer … Preberi več o Asociacija na tribuni o knjižnem trgu

Nagrada tantadruj za življenjsko delo letos Katji Pegan

SiGledal Novice, 7. maj 2019 ― Primorsko gledališko nagrado tantadruj bo letos za življenjsko delo prejela režiserka in direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, so sporočili podeljevalci. Nagrado treh primorskih gledališč kot priznanje posameznikom, ki so zaznamovali in pospešili rast in razvoj gledališke umetnosti na tem območju, bodo devetič zapored podelili 6. junija.
še novic