ARS Kulturna panorama, 19. januar 2020 ― Danes na Reki začenjajo EPK z "Opero Industriale", v kateri sodeluje 130 izvajalcev, med njimi tudi delavski orkester z zvoki delovnih strojev, kot hommage vsem delavcem, ki so gradili nekdanje industrijsko mesto Začenjamo z najnovejšimi učinki uvedbe nižjega, 5 % davka na knjigo, nadaljujemo z današnjim začetkom programa Reka EPK 2020, predstavljamo pa tudi poudarke nove razstave »Srbski modernizem od 1880-1950« v Narodni galeriji. Opozarjamo tudi na opus videov in filmov Mihe Vipotnika v Slovenski kinoteki, na pravkar odprto razstavo arhitekta Borisa Podrecce ob njegovi 80-letnici na Dunaju, napovedujemo novo sezono »Anton Podbevšek Teatra« iz Novega mesta ter na pogovor z italijanskim ministrom za kulturo, ki ga je pripravil naš dopisnik iz Rima. Prihodnjo soboto odpira vrata druga letošnja Evropska prestolnica kulture (EPK Gallway na Irskem)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 3. januar 2020 ― Razstava Vodni somrak_Ligofilija predstavlja serijo projektov Ligofilija, ki jih umetnica razvija od leta 2017, z njimi pa tematizira dve nenavadni bitji, mehiškega aksolotla in človeško ribico oziroma proteusa, ter njuno ljubezen (gr.: philéō) do teme (gr.: lúgē). Zoološko fascinantni vodni živali, ki živita na različnih kontinentih, skupno pa jima ni zgolj skrivanje pred svetlobo, sta primer tako vzporedne evolucije kot tudi endemizma. V naravnem okolju prvega najdemo le v močvirjih jezer okoli mesta Ciudad de Mexico, drugega pa v Evropi v jamah Dinarskega krasa. Temu primerno sta se živali prilagodili na specifične razmere svojega habitata, ta pa se je močno spremenil zaradi človeških posegov, bodisi pretiranega lova ali naseljevanja tujerodnih vrst, predvsem pa zaradi onesnaženja v zadnjih petdesetih letih. Posledično sta se oba plenilca, ki sta bila nekdaj na vrhu prehranjevalne verige, znašla med ogroženimi živalskimi vrstami, njuno preživetje pa postaja negotovo. Za aksolotla in proteusa je značilna izjemna dolgoživost, odlikujejo ju nenavadne regenerativne sposobnosti in tudi v odraslosti ohranjata večno mladostnost. Te lastnosti so pripomogle k njuni vpletenosti v starodavne mite, postala sta del kulturne dediščine, narodna simbola, prvi v Mehiki in drugi v Sloveniji, hkrati pa ju postavljajo v središče visokotehnološkega znanstvenega raziskovanja, pri čemer ni zanemarljiv podatek, da večina osebkov aksolotla dandanes živi v laboratorijih. V Galeriji Tobačna bodo so na ogled prostorska postavitev Neotenični prebivalci teme_Ligofilija, videoesej Piscis ludicrous/Zamaknjeni pogled_Ligofilija, zvočna kompozicija Črne kaplje_Ligofilija in novonastalo delo Odorantur_Ligofilija, s katerim umetnica gledalca popelje v proteusovo okolje, in sicer s pomočjo vzbujanja različnih čutnih zaznav. Življenje in razvoj v temi namreč sprožita vprašanje, kako proteus zaznava prostor in kako se v njem orientira. Kot žival, katere oči so zaradi nerabe vida med evolucijo zakrnele

ARS Kulturna panorama, 17. november 2019 ― Narodni nuzej Slovenije sklenil stalno postavitev "zgodb s stičišča svetov" V prvem prispevku povzemamo temeljne vtise in dejstva iztekajočega se Slovenskega knjižnega sejma v ljubljanskem Cankarjevem domu. Govori tudi Marko Kravos, tokratni dobitnik Schwentnerjeve nagrade. Kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani dr. Peter Turk predstavlja pravkar odprti prazgodovinski, sklepni del stalne razstave Zgodbe s stičišča svetov. Ob novi razstavi na ptujskem gradu “Osrčje Petovione – Ptuj v rimski dobi“, ob 1950. obletnici prve omembe imena v antičnih virih (Tacit, 69 AD) opozarjamo na mednarodni arheološki pomen najstarejše tukajšnje urbane naselbine. Kipar Jiři Bezlaj na pregledni razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana ponuja vpogled v pol stoletja starih lastnih stvaritev. Spomnili pa bomo tudi na v začetku tedna podeljena avstrijska državna priznanja za umetnost Maji Haderlap in prosvetnemu društvu Rož iz Šentjakoba v Rožu. Piko na i postavlja pogovor z dirigentko newyorške metropolitanke slovenskih korenin iz Združenih držav Amerike Karen Kamenšek.