Mestna knjižnica Ljubljana, 20. oktober 2017 ― Zgodovina tivolskega parka se začenja z grajskima parkoma ob Tivolskem in Cekinovem gradu, ki so ju začeli urejati že v 18. stoletju in pomenita z ureditvijo Lattermanovih drevoredov temeljno zasnovo današnjemu Tivoliju. Samo ime, Tivoli, so sprva uporabljali za poimenovanje Lattermanovih drevoredov že pred 19. stoletjem in šele v drugi polovici 19. stoletja preide v rabo za celotno področje Tivolija z gradovoma vred. Prve načrte za ureditev drevoredov je izdelal francoski inženir Blanchard leta 1813, tik preden so Francozi rekli Ilirskim provincam »Adieu pour toujojur«. S ponovno vzpostavitvijo avstrijske oblasti so dva drevoreda znova uredili in ju poimenovali po prvotnem snovalcu, Lattermanu. Prvi drevored je potekal kot nadaljevanje današnje Cankarjeve ceste proti Tivolskemu gradu, drugi pa se je na začetku Tivolija cepil od prvega ter vodil proti Šiški do današnje Celovške ceste. Leta 1870 so mestne oblasti zasadile nov drevored kot nadaljevanje današnje Puharjeve ulice, leta 1880 pa so mestne oblasti v Tivoliju uredile nov ribnik, po katerem so se Ljubljančani poleti vozili s čolni, pozimi pa na njem drsali. Nekaj let kasneje so uredili še gozdne poti, bolj ali manj vse med seboj povezane. Da imamo Ljubljančani Tivoli, Evropski park, ki je začel dobivati novo, sodobno podobo po letu 1990, je zasluga nekdanjega mestnega vrtnarja, Vaclava Hejnica, ki je bil zaslužen tudi za to, da je imela Ljubljana vzdolž drevoreda, ki je vodil do Tivolskega gradu, na ogled tudi tropske drevesne eksote.