Novice

zadetki za Inštitut za kulturno zgodovino

Poletna akcija "1 vstopnica <mark>za</mark> 11 muzejev in galerij"

Poletna akcija "1 vstopnica za 11 muzejev in galerij"

SEM, 30. junij 2020 ― Drage obiskovalke, dragi obiskovalci, tukaj je poletna akcija, kjer za ceno 1 vstopnice lahko obiščete kar 11 ljubljanskih muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vsak muzej je v akciji izpostavil po eno  svetovno znamenitost, ki si jo lahko ogledate doma.  Ljubljanski muzeji smo se povezali v edinstveno skupno akcijo"1 vstopnica za 11 muzejev in galerij: Svetovne znamenitosti doma", ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli. Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želimo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.  Cena vstopnice, ki je veljavna med 1. julijem in 30. avgustom 2020, je 8 eur za posameznike in 16 eur za družine. V akciji sodelujemo: Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej.  Slovenski etnografski muzej v akciji izpostavlja svojo prvo zbirko, to je Baragova zbirka del katere je obredna pipa miru iz 19. stoletja. Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki, med katerimi najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.   V ostalih muzejih ne spreglejte naslednjih svetovnih znamenitosti: MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTERIkoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA5200 let pred tvojimi očmi! Na
Poletna akcija "1 vstopnica <mark>za</mark> 11 muzejev in galerij"

Poletna akcija "1 vstopnica za 11 muzejev in galerij"

SEM, 30. junij 2020 ― Drage obiskovalke, dragi obiskovalci, tukaj je poletna akcija, kjer za ceno 1 vstopnice lahko obiščete kar 11 ljubljanskih muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vsak muzej je v akciji izpostavil po eno  svetovno znamenitost, ki si jo lahko ogledate doma.  Ljubljanski muzeji smo se povezali v edinstveno skupno akcijo"1 vstopnica za 11 muzejev in galerij: Svetovne znamenitosti doma", ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli. Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želimo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.  Cena vstopnice, ki je veljavna med 1. julijem in 30. avgustom 2020, je 8 eur za posameznike in 16 eur za družine. V akciji sodelujemo: Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej.  Slovenski etnografski muzej v akciji izpostavlja svojo prvo zbirko, to je Baragova zbirka del katere je obredna pipa miru iz 19. stoletja. Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki, med katerimi najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.   V ostalih muzejih ne spreglejte naslednjih svetovnih znamenitosti: MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTERIkoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični bienale V petdesetih letih je slovenska likovna scena doživljala nesluten razvoj. Pojavile so se nove, močne osebnosti, kot je kipar Stojan Batič, medtem ko so prireditve, kot je mednarodni grafični bienale, Ljubljani dale kozmopolitski značaj. MESTNI MUZEJ LJUBLJANA5200 let pred tvojimi očmi! Na
1 vstopnica <mark>za</mark> 11 muzejev in galerij

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij

SEM, 30. junij 2020 ― Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija veja od 1. julija do 30. avgusta. »V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko. Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli. Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.  In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTERIkoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični b
1 vstopnica <mark>za</mark> 11 muzejev in galerij

1 vstopnica za 11 muzejev in galerij

SEM, 30. junij 2020 ― Zdaj je čas za svetovne znamenitosti doma! Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej so iz svojih zbirk izpostavili po enega glavnega protagonista svetovnega slovesa. Letošnje poletje si jih vse lahko ogledate za enotno, cenovno dostopno ceno 8,00 evrov za individualno ter 16,00 evrov za družinsko vstopnico. Akcija veja od 1. julija do 30. avgusta. »V Ljubljani imamo na ogled številne svetovne znamenitosti. Jih poznate? Oglejte si dragocene eksponate, ne da bi potovali v tujino. Muzeji in galerije v Ljubljani smo stopili skupaj in na široko odprli svoja vrata. Z eno samo vstopnico lahko do 30. avgusta 2020 vstopite v kar 11 muzejev in galerij na 13 lokacijah. Vabimo vas, da nas obiščete!«, so združeni zapisali v promocijsko zloženko. Opogumljeni od dobrega obiska na letošnjo poletno muzejsko noč in v želji, da bi letošnje poletje bilo posebno tudi po večjem obisku domačih turistov, so se muzeji povezali in odločili za to edinstveno skupno akcijo, ki je pri nas v tako številčni udeležbi še nismo imeli. Z idejo o sodelovanju med ustanovami in njihovi dostopnosti ter sporočilom o svetovnih znamenitostih, ki so na ogled v okviru akcije, želijo obiskovalcem ponuditi bogato muzejsko in galerijsko izkušnjo ter obenem prispevati k večji kulturni ponudbi.  In kateri so presežki premične dediščine, ki jo v muzejih in galerijah naše prestolnice letošnje poletje ne smete zamuditi? Neandertalčeva piščal, koliščarsko kolo, figurine Kitajcev, obredna pipa miru, Škofjeloški pasijon, slovenski impresionisti, Zoran Mušič, stara učilnica, Stojan Batič, šifrirni stroj Enigma, Marina Abramović in Kiosk K67. MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTERIkoni: kipar Stojan Batič in ljubljanski grafični b
Novi Slovenski biografski leksikon ima še tematske monografije

Novi Slovenski biografski leksikon ima še tematske monografije

Marijan Zlobec, 17. junij 2020 ― Založba ZRC je v karanteni tri mesece intenzivno delala. Rezultat je trinajst novih knjig. Tokrat predstavljam dve novi. Knjigo Osebnosti slovenske medicine je uredila Mateja Ratej. Izšla je v zbirki Življenja in dela XXIV. Biografske študije 17, izdajatelj pa je Inštitut za kulturno zgodovino. Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, […]

Kartografski zakladi slovenskega ozemlja

NUK, 11. junij 2020 ― Na razstavi bodo kronološko predstavljeni pomembnejši zgodovinski zemljevidi slovenskega ozemlja od prvih znanih samostojnih prikazov v 16. stoletju vse do znanega Zemljovida slovenskih dežel in pokrajin Petra Kozlerja iz leta 1853, ki jih hrani Oddelek knjižničnih zbirk Narodne in univerzitetne knjižnice.  Ozemlje današnje Slovenije so prikazovali že najstarejši evropski zemljevidi, podrobnejše kartografske upodobitve našega ozemlja pa se vrstijo od 16. stoletja. Zaradi takratne obrobne lege današnjega slovenskega ozemlja in posledično njenega nepoznavanja, je bilo območje sprva prikazano dokaj površno. To se je spremenilo v 17. in 18. stoletju, ko so domači ter na slovenskem ozemlju živeči tuji raziskovalci izmerili in prikazali posamezne dele slovenskih dežel. Z narodnim preporodom v drugi polovici 19. stoletja so nastali prvi zemljevidi slovenskega etničnega ozemlja. Zgodovinski kartografski prikazi danes predstavljajo nepogrešljive vire za razumevanje in poznavanje preteklih pokrajin ter družbenih in političnih razmer časa, v katerem so nastali. Z razstavo želimo izpostaviti pomen kartografske kulturne dediščine oziroma zemljevida kot stičišča umetnosti, znanosti in tehnike ter odseva vojaških, političnih, ekonomskih, kulturnih, verskih in družbenih vzorcev. Obenem želimo izreči priznanje izjemnemu delu kartografov, ki so skozi leta merjenj in opazovanj izrisali »epe« o človeški vztrajnosti pri soočenju z naravnimi ovirami, kot tudi o premagovanju kulturnih predsodkov in iskanju lastne identitete. Razstava je nastala v sodelovanju dveh ustanov, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU oziroma njegovega Zemljepisnega muzeja in Narodne in univerzitetne knjižnice.  Avtorji: dr. Renata Šolar (NUK), dr. Primož Gašperič in dr. Matija Zorn (oba GIAM ZRC SAZU) Lokacija: Razstavna dvorana NUK Odprtost: ponedeljek - sobota med 10.00 in 18.00   Odprtje razstave Odprtje razstave Kartografski
Mimohod blaga

Mimohod blaga

UKM, 26. februar 2020 ― Študije primerov v monografiji odstirajo nekaj novih spoznanj o fenomenu materialne kulture v preteklosti, med njimi pa najdete tudi kulturno-antropološke študije, ki se soočajo s sodobnim potrošništvom, njegovo govorico in sporočili. Poglobile naj bi naše védenje o socialni, gospodarski in kulturni zgodovini. Prispevale naj bi k večjemu razumevanju današnje družbene blaginje in izobilja reči, stvari in predmetov, ki jih vsakodnevno kopičimo s potrošništvom. Etnologija Založba:  Inštitut za novejšo zgodovino Letnica:  2019 Področje:  Etnologija

Šoa – spominjajmo se… ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta…

ARS Kulturna panorama, 12. januar 2020 ― Tudi o razstavah Guštanj za jutrno na Ravnah na Koroškem in Zajčja luknja v CD v Ljubljani, Benečiji - tako blizu/tako daleč in nagrajencu JSKD za življenjsko delo Franciju Pivcu Teme tokratne oddaje so: Šoa – spominjajmo se: prireditve v Mariboru ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta (Stane Kocutar)  Na Ravnah na Koroškem so odprli novo stalno razstavo z naslovom Guštanj za jutrno – o kulturno-zgodovinskem razvoju Mežiške doline od prazgodovine do obdobja protireformacije (Metka Pirc) Razstava Zajčja luknja – fotografija, magija in resničnost v Cankarjevem domu v Ljubljani (Iza Pevec) O življenju v »zapuščenih in pozabljenih krajih« – v organizaciji Inštituta za slovensko izseljenstvo je potekala prireditev, posvečena družbeni, kulturni in politični zgodovini Benečije  (Maja Žvokelj) Predstavili pa bomo tudi letošnjega prejemnika nagrade JSKD za življenjsko delo – Francija Pivca (Brigita Mohorič)  

Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino je zaprta!

Biblioblog, 2. december 2019 ― Bralce in druge uporabnike Knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino obveščamo, da bo s 1. 12. 2019 naša knjižnica zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in selitve na novo lokacijo zaprla svoja vrata za zunanje uporabnike in ne bo več izposojala knjig, revij in drugega gradiva. Prosimo Vas, da vse izposojeno gradivo čim prej oz. najpozneje do 31. 12. 2019 vrnete v knjižnico na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani. Zaprta in nedostopna knjižnica INZ pomeni kršenje načel razvoja odprte znanost, ki jih Slovenija podpira na državnem nivoju. Kot je napisal Miro Pušnik, direktor Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani: "Bogati viri torej poslej zaprti za javnost. Nedopustno, sramotno dejanje, skregano z vsemi načeli odprte znanosti." Ker Biblioblog, nima nobenega posebnega statusa, (niti statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture), ne moremo storiti nič drugega, razen te objave, ki naj bi osvetlila dogajanje in poziva, da podpišete peticijo za ohranitev knjižnice INZ . Knjižnica INZ je specialna knjižnica, ki zbira in hrani gradivo za znanstvene preučevalce in raziskovalce novejše zgodovine. Knjižnica hrani v svojem osnovnem fondu preko 20.000 knjig o novejši zgodovini Slovenije in sveta, na razpolago pa je tudi preko 200 naslovov revij, ki vsebujejo vse najpomembneje časopise od Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic preko kulturnih in strokovnih revij do vseh dnevnikov, ki jih za vsa leta hranijo tudi v vezani obliki. Posebnost knjižnice je t. i. D-fond, dostop do katerega je bil, zaradi protikomunistične narave mnogih knjig, sprva omejen. Knjižnica je gradivo pridobila v prvih letih po drugi svetovni vojni, vsebuje pa več kot 15.000 knjig.  Iz poročila Inštituta za leto 2018: V letu 2018 je bilo v knjižnici vpisanih 396 aktivnih članov, med katerimi jih je bilo na novo vpisanih 71 (od tega 30 študentov, 25 zaposlenih in 9 upokojencev). V letu 2018 je knjižnica zabeležila 2.276 obiskov, v to število niso všteti »domači« ob
PROBLEMI NA KONGRESNEM TRGU

PROBLEMI NA KONGRESNEM TRGU

Radio Študent, 28. november 2019 ― Pozdravljeni. Če ste ta teden spremljali kulturne novice, veste, da se zaradi sprva varčevalnih ukrepov in kasneje zaradi pomanjkanja finančnih sredstev s 1. 12. zapira knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino.
"Tisoč aktivnih ljudi, ki govorijo nekaj"

"Tisoč aktivnih ljudi, ki govorijo nekaj"

Radio Študent, 26. november 2019 ― Pozdravljeni. Danes nadaljujemo z razpletom dogodkov na Inštitutu za novejšo zgodovino, krajše INZ. Po objavi včerajšnjih kulturnih novic je inštitut objavo glede zaprtja knjižnice na svoji spletni strani izbrisal, na facebooku pa popravil. Razlog za zapiranje knjižnice tako niso več varčevalni ukrepi, pač pa pomanjkanje finančnih sredstev in selitev na novo lokacijo.

Literarni večer z Nežo Zajc in Aljažem Krivcem

Mestna knjižnica Ljubljana, 25. november 2019 ― Neža Zajc je rusistka in slovenistka, ki je od leta 2008 zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Leta 2011 je doktorirala s temo o slovanskem teološkem jeziku v zgodnjerenesančnem času (na podlagi sopostavitve jezika Primoža Trubarja ter sv. Maksima Greka). Leta 2014 je pri založbi Kud Logos izšla njena prva pesniška zbirka Ime gore, leta 2019 pa pri Inštitutu Nove revije njena druga pesniška zbirka Igla v mrku. Večer bo povezoval Aljaž Krivec.

SPREHOD SKOZI ČAS

Lutkovno gledališče Maribor, 4. oktober 2019 ― V sodelovanju s Francoskim inštitutom, Goethe-Institutom Ljubljana ter francosko-nemškim kulturnim skladom začenjamo medgeneracijski projekt Sprehod skozi čas je dokumentarno-gledališki projekt s plesom in lutkami iz arhiva Lutkovnega gledališča Maribor. Ideja za projekt Sprehod skozi čas je nastala na podlagi predstave z naslovom Georges (2018, Francija), avtoric Julike Mayer, lutkovne ustvarjalke iz Nemčije in Mylene Benoit, koreografke iz Francije. Avtorici bosta projekt v Mariboru izvedli z osmimi osnovnošolci (OŠ Toneta Čufarja) in s štirimi starostniki iz doma starejših občanov (Dom Danice Vogrinec). Projekt bo združeval lutkovno, glasbeno in plesno umetnost ter skozi ustvarjalnost povezal starejše in mlajše. Osredotočal se bo na odnos med generacijami skozi lutkovno umetnost. Pogosto so namreč prav stari starši pobudniki obiska otrok v lutkovnem gledališču. Kaj bi se zgodilo, če bi bilo obratno? Med nastajanjem projekta se bodo ustvarjalci, s pomočjo nežive lutke in živega (lastnega) telesa, spraševali o našem odnosu do časa in zgodovine. Lutkovno in plesno umetnost bomo doživeli kot opomin na preteklost, sedanjost in prihodnost, in kot vprašanje kaj se prenaša med generacijami.

Sprehod skozi čas

Lutkovno gledališče Maribor, 4. oktober 2019 ― Ideja za projekt je nastala na podlagi predstave z naslovom Georges (2018, Francija) avtoric Julike Mayer, lutkovne ustvarjalke iz Nemčije, in Mylène Benoit, koreografke iz Francije. Njuna uprizoritev raziskuje odnos med preteklostjo in sedanjostjo ter oživlja lutke iz predstav, ki niso več žive. Podobno pot ubira tudi projekt Sprehod skozi čas, ki združuje lutkovno, glasbeno in plesno umetnost. Skozi ustvarjalnost povezuje starejše in mlajše udeležence ter se osredotoča na odnos med generacijami. Med nastajanjem projekta se ustvarjalci – s pomočjo nežive lutke in živega (lastnega) telesa – sprašujejo o odnosu do časa in zgodovine, o tem, kako smo med seboj povezani in kako lahko o tem spregovorimo skozi umetnost. Lutkovni in plesni izraz pomagata vsem sodelujočim in občinstvu tkati vezi med izkušnjami, spomini, pričakovanji ter domišljijo. V predstavi so uporabljene lutke iz predstav Lutkovnega gledališča Maribor: Zakleta princesa (2003), Krst pri Savici (2010), ? zakaj (2011), Ribič Taro (2012) in Rdeča kapica (2012). Projekt je omogočil Francosko-nemški kulturni sklad v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji, Goethe-Institutom Ljubljana, Lutkovnim gledališčem Maribor, Osnovno šolo Toneta Čufarja in Domom Danice Vogrinec. Avtorici projekta Julika Mayer in Mylène Benoit Avtorja glasbe Nicolas Devos in Pénélope Michel Asistentki pri projektu Tanja Lužar in Ajda Sitar Nastopajo stanovalci Doma Danice Vogrinec Štefka Golob, Katica Štefanovski, Bojan Weitzer in otroci OŠ Toneta Čufarja Lana Beber, Alina Krnič, Jaša Podhostnik, Jakob Vršič Riedl, Lia Smodej in Vanja Vučić
Mednarodni simpozij o zbirateljstvu kitajskih predmetov v SEM

Mednarodni simpozij o zbirateljstvu kitajskih predmetov v SEM

SEM, 18. september 2019 ― Med  19. in 22. septembrom 2019 v Slovenskem etnografskem muzeju poteka mednarodni simpozij Od centra do periferije: zbirateljstvo kitajskih predmetov v primerjalni perspektivi. Simpozij je zasnovan kot odgovor na izziv lociranja zgodovine zbiranja kitajskih in ostalih vzhodnoazijskih predmetov ter njihovih kulturnih konotacij v globalen kontekst zbirateljstva, s poudarkom na kitajskih zbirkah v Centralni in Vzhodni Evropi. Še posebej ključno vprašanje bo povezava tovrstnih zbirk na periferiji z večjimi nekdanjimi imperialnimi centri, s čimer bo simpozij poskušal osvetliti razumevanje orientalističnega diskurza na območjih, ki niso bili del kolonialnih centrov. Glavna govorca bosta Stacey Pierson, višja predavateljica na Oddelku za umetnost in arheologijo Šole za orientalske in afriške študije, Univerza v Londonu, in Hans Bjarne Thomsen, profesor in predstojnik katedre za umetnostno zgodovino Vzhodne Azije na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze v Zürichu ter sekretar Evropskega združenja za azijsko umetnost in arheologijo. PROGRAM SIMPOZIJA: http://as.ff.uni-lj.si/datoteke/azijski/DatotekeVsebin/Dogodki/program_10.pdf V okviru simpozija se bodo odvile tudi delavnice na štiri različne teme. Vodili jih bodo priznani strokovnjaki na svojem področju. petek, 20. september, 15:00 – 17:00 Katherine Anne Paul: Budistični in drugi religiozni kipci v Slovenskem etnografskem muzeju (lokacija delavnice: SEM, razstavna hiša) sobota, 21. september, 17:30–19:00 Helen Wang: Kitajska numizmatična zbirka Slovenskega etnografskega muzeja (lokacija delavnice: SEM, upravna hiša) nedelja, 22. september, 11:30–13:30 Stacey Pierson in Sabrina Rastelli: Vzhodnoazijska keramika in porcelan v Narodnem muzeju Slovenije (lokacija delavnice: Narodni muzej Slovenije) nedelja, 22. september, 15:00–17:00 Richard van Alphen in Chou Wei-chiang: Podatkovna baza, digitalizacija in vizualizacija kitajskih zbirk (lokacija delavnice: SEM, upravna hiša) Več o dogodku: htt
še novic