111: Kino Otok

111: Kino Otok

FilmFlow, 1. oktober 2020 ― FilmFlow je nazaj! Jeti po stoletjih, ki so se zgodila v tej polletni pavzi, še vedno deluje, me pa bomo morale posneti še kako oddajo, da pademo nazaj v tisti pravi flow. Maja, Veronika, Petra in Ana se tokrat pogovarjamo o lažnih duhovnikih, divjih požarih, vesoljskih psih in želvah ter balonih, ki so v resnici […]
TRESK #11 | Alexander M. Stelz

TRESK #11 | Alexander M. Stelz

Radio Študent, 1. oktober 2020 ― Spomladi smo bili prikrajšani za nastop mladega in nadobudnega DJ-ja ter producenta Stennyja na festivalu Tresk. Velikokrat pozabimo, kako zapletena je logistika, potrebna za nastop tujega umetnika na domači grudi, ki pa vendarle predstavlja dobršen del vsakdana booking agentov.

Letos na spletu

Ljubljana Mini Maker Faire, 1. oktober 2020 ― Letošnji Maker Faire Ljubljana poteka kar čez celotno leto. Predstavljali vam bomo zanimive Maker-je in organizirali več aktualnih okroglih miz. Vse podrobnosti o letošnjem dogajanju najdete na spletni strani online izvedbe Maker Faire dogodka. Covideo video posnetke lahko spremljate na našem Youtube kanalu. Če bi se tudi sami želeli predstaviti z video prispevkom, prosimo izpolnite […] The post Letos na spletu appeared first on Ljubljana Maker Faire.

Vrata spet odpira STUDIO GAM!

Ana Monro, 1. oktober 2020 ― Jeseni vas spet vabimo v našo majhno gledališko dvorano Studio GAM (Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 1, I. nads., št. 112), v kateri bo ob četrtkih zvečer od 8. oktobra do 17. decembra gostoval raznovrsten in prvovrsten umetniški program. Otvorila ga bo Anja Bezlova oziroma Majdina večerna šola (8.10. ob 19.00), k sodelovanju pa smo povabili še dobitnike nagrade URBana LJUBLJana 2020 Gledališki ... The post Vrata spet odpira STUDIO GAM! appeared first on Ana Monro.

7. mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020: Kaj je kritika?

Društvo slovenskih literarnih kritikov , 1. oktober 2020 ― mednarodni kritiški simpozij Umetnost kritike 2020:  Kaj je kritika? Ljubljana, 3. 12.4. 12. 2020 Mednarodni kritiški simpozij in mednarodno srečanje literarnih in umetnostnih kritičark in kritikov   V zmesi družbenega, metodološko-teoretskega in publicističnega ima sodobno kritiško besedilo mnogo obrazov in oblik. Laični bralec jo danes v skrajšani obliki najpogosteje srečuje na obrobju časopisnih strani in spletnih portalov, ki so ostali zavezani kulturi in umetnosti, strokovni jo bere in objavlja v revijah, ki vztrajajo pri bolj poglobljeni refleksij sodobne literarno-umetniške produkcije. Skoraj zagotovo pa je mogoče trditi, da prostor kritike ni prostor, v katerega bi potencialni naslovnik vstopal naključno. Širši laična in strokovna javnost kritiško besedilo skoraj vedno iščeta ciljno. A kaj pričakujeta od kritike? Poljudnost ali vednost? Jasne predloge za branje in ogled umetniške produkcije ali obširne razprave o obravnavanem delu. Kaj je kritika v očeh njene avtorice ali njenega avtorja in kaj naj bi bila v očeh bralke ali bralca, v primeru otroške in mladinske književnosti pa tudi starša? Kritiki formalno podobna besedila, kot so promocijska besedila založb in institucij, spletni zapisi knjižnih vplivnežev, mnenja in ocene literarno-umetniških del z družbenih omrežjih, digitalni bralki in bralcu vsaj delno razrešijo dilemo »dobro/slabo«. Avtorice in avtorji kritik se vsekakor zavedajo, da prav ta besedila v potrošniško naravnani družbi za širšo javnost pogosto nadomeščajo argumentirano kritiško oceno. Si torej vsi udeleženi v procesu vrednotenja umetnosti res želijo razširitve kritiškega prostora in diskurza? Ali kot širša družba sploh vemo, kaj je umetnostna kritika? Je danes še mogoče razumeti kritiko kot argumentirano besedilo, ki nudi bralstvu širši vpogled v literaturo, umetnost in družbo? In ki zmore preseči tudi nacionalne meje publicistike? Mednarodni udeleženci bodo v  sklopu dveh podtem simpozija – »Kritika mladinske knjiž

KULTURNE USTANOVE IN SPOMENIKI NA POLZELI

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 1. oktober 2020 ― Na lepo in sončno dopoldne so se tretješolci z razredničarkami in knjižničarko podali na odkrivanje kulturnih ustanov in spomenikov na Polzeli. Daljši postanek so si privoščili na gradu Komenda, kjer so izvedeli nekaj o zgodovini gradu. Za dlje so se ustavili v občinski knjižnici, kjer jih je prijazno pozdravila knjižničarka Renata Novak. Predstavila jim je knjižnico, jim povedala, kje vse je včasih knjižnica domovala, kdo vse jo je vodil in za njo skrbel. Spoznali so domačine, ki so izjemno veliko prispevali k razvoju kulture in umetnosti na Polzeli ter širše. ...
SONICA: VRT, KI GA PREGANJA RAJ

SONICA: VRT, KI GA PREGANJA RAJ

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 1. oktober 2020 ― Razstava predstavlja nova dela petih mednarodnih umetnikov, ki delujejo na presečišču zvoka in drugih medijev. Nastala so v sklopu umetniških rezidenc festivala SONICA, ki umetnikom nudijo prostore podpore in umika, v katerih lahko nastanejo ideje in zametki novih del. Obenem pa smo razmišljali, kako bi lahko otoke oddiha umestili tudi zunaj galerijskih prostorov. Proti koncu življenja, ko se je že soočal z boleznijo, se je Derek Jarman umaknil v kočo Prospect v sivi in surovi pokrajini Dungeness v bližini jedrske elektrarne in začel gojiti vrt. Njegov vrt je bil skrbno načrtovan: del pred hišo je bil urejen, del za hišo pa kaotičen, oba sta bila posuta s skulpturami in najdenimi predmeti in čeprav je bila pokrajina groba, je Jarmanu uspelo vzgojiti nekatere nove rastlinske vrste. Tako je sčasoma vrt dobival nov pomen: rastline so se upirale močnemu vetru, sonce, kot iz Doline smrti, se je spajalo z Derekovim bojem z boleznijo, se ji nato zoperstavljalo, in ko so rože vzcvetele, je Jarmanovo zdravje začelo pešati. V svojih vrtnarskih dnevnikih je Jarman zapisal: »Vse vrtove preganja raj. Toda samo nekateri so rajski. Moj je en od njih.« Ko Jarman razmišlja o vrtu, razmišlja o vztrajnosti, bujnosti, trdoživosti, o kontrastih, o nepravilnostih namesto o nadzoru. Vrt tako postaja časovna umetnost. Vrt kot prostor kontemplacije in kot celosten prostor služi kot ozadje festivala. Vrt kot osebni in zasebni, a kljub temu estetski in na pol javni prostor, namenjen obiskovalcem; in kot metafora za dialog s silami narave; vrt kot oblika odmika od sveta; vrt kot simbol eskapizma, identete in lastnine. Vrt kot kos zemljišča, prostor, h kateremu se lahko vračamo, navkljub – ali ravno zaradi – napetosti zunaj. Vrt, ki vedno raste, tudi, ko je zaprt; in vrt, ki ga oblikujejo okoliščine in ki ga preganja podoba raja. Razstava v Equrni bo predstavila nova dela, ustvarjena posebej za to razstavo, ki vizualno umetnost prečijo z zvokom in se skozi video, grafiko, performans dotikajo vi
FriFormA\V: Christine Schörkhuber / Noid (Avstrija) – Razmestitve (zvočne instalacije)

FriFormA\V: Christine Schörkhuber / Noid (Avstrija) – Razmestitve (zvočne instalacije)

Cirkulacija 2, 1. oktober 2020 ― The concluding events of this year’s concert cycle FriFormA\V are a product of a one month’s working residence of a sound and video artist, and musician Christine Schörkhuber and Arnold Haberl aka Noid, a cello player, composer, sound artist, and improvisor. Their residency is taking place in Studio Asylum, ACC Metelkova mesto, from 12 September 2020 to 14 October 2020. FriFormA\V: Constellations (sound installations) Christine Schörkhuber / Noid (Austria) Thursday, 8/10/2020 at 8pm opening Fr...
Keeping Up with the Vardashians

Keeping Up with the Vardashians

Smetnjak, 1. oktober 2020 ― Note to ourselves: don’t underestimate normie channels ever again. Hosta je kraj zaklinjanja. Da bodo odšli v hosto, pretijo tako naši očetje kot Miha Šalehar. Paranoja je, bi rekel dežurni intelektualec med nami, afektivni odziv na viralne čase, v katerih … Continue reading →
Keeping Up with the Vardashians

Keeping Up with the Vardashians

Smetnjak, 1. oktober 2020 ― Note to ourselves: don’t underestimate normie channels ever again. Hosta je kraj zaklinjanja. Da bodo odšli v hosto, pretijo tako naši očetje kot Miha Šalehar. Paranoja je, bi rekel dežurni intelektualec med nami, afektivni odziv na viralne čase, v katerih … Continue reading →

Zbiramo zgodbe dreves in vabimo na okroglo mizo o skrbi za drevesa v mestih

Inštitut za politike prostora, 1. oktober 2020 ― Za prebivalce v mestih sta urejanje zelenih površin in ravnanje z mestnim drevjem zelo pomembna, zagotavljata kakovost bivanja in zdravje, ki ju ne more nadomestiti nobena grajena prvina v mestu. Pravno organizacijski okvir za celovito upravljanje mestnega drevja, to je drevja, ki v uličnem, parkovnem in vrtnem okolju naselij ustvarja kakovost bivanja, je trenutno šibek.... The post Zbiramo zgodbe dreves in vabimo na okroglo mizo o skrbi za drevesa v mestih appeared first on IPoP - Inštitut za politike prostora.
S kolesi po ljubljanskih ulicah na sledi Nepozabnim

S kolesi po ljubljanskih ulicah na sledi Nepozabnim

Misli, 1. oktober 2020 ― Ob izidu knjige Nepozabne je projekt dobil širši odmev z razstavo portretov žensk, ki so premikale meje, po plakatnih mestih po Ljubljani. Na torkovem vodenem ogledu izbranih podob na domišljenih krajih so oživele pozabljene zgodbe pomembnih predhodnic, ki vzbujajo tudi trpko spoznanje, da boj za enakopravnost žensk še zdaleč ni končan.

Ponovno najdeni Grad Turjak

OUTSIDER, 1. oktober 2020 ― Ko sem še v študentskih letih nekega popoldneva brskal po knjižnih hrbtih Trubarjevega antikvariata, mi je na uho prišel zanimiv pogovor med legendarno vodjo te častitljive bibliofilske ustanove Stanko Golob in starejšim gospodom, katerega ime mi bo za vedno ostalo neznano. Med pregledovanjem starih knjig je gotovo naletel na brošuro o gradu Turjak, saj so… The post Ponovno najdeni Grad Turjak appeared first on OUTSIDER.
Dezorientancija, deteritorializacija

Dezorientancija, deteritorializacija

Literatura v živo, 1. oktober 2020 ― V Iranu konec šestdesetih in v Franciji živeča Djavadi se ukvarja s filmom, je montažerka in režiserka, in Dezorientalki se to pozna predvsem po načinu lepljenja fragmentov, za katere se nam zdi, da so nanizani v skladu z asociacijsko logiko, ki se odmika od objekta pripovedi in neposrednih spominov.
še novic