Na 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico <mark>društva</mark> Vse-<mark>ENO</mark>

Na 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico društva Vse-ENO

Notranjsko primorske novice » Kultura, 30. september 2021 ― Na 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico društva Vse-ENO Featured Strmca, Postojna – Pod krošnjami sadovnjaka na Tominčevi domačiji – nekoč se je hiši reklo pri Ježevih –, je 29. avgusta domače Kulturno društvo Vse-ENO obeležilo svojo 10. obletnico, ki je bila tudi 10. tradicionalni pesniško-glasbeni dogodek S poezijo med ljudi. Franc Tominec in Ljoba Jenče, S poezijo med ljudi, Kulturno društvo Vse-ENO, Strmca, 29. avgust 2021 Foto: osebni arhiv Med letošnjimi poeti so svojo poezijo prebirali Taja Gornik Baraga iz Postojne, Ivan Črnič iz Ljubljane, Luka Višnikar iz Kopra, Iva Miholič iz Ljubljane, Sandi Jug iz Nove Gorice in gostitelj Franc Tominec, ki je prebiral poezijo iz še neizdane četrte pesniške zbirke in s tem napovedal njen skorajšnji izid. Med enim in drugim sledenjem pesniškim verzom posameznega poeta so se vrstili glasbeni gostje Nika Solce na kitari z vokalom, An in Danijel Černe kot duo Terra Mistici na kitari, flavti in violini, kantavtor Adi Smolar, domačinka mlada pianistka Katja Magajna, priznana umetnica in pevka Ljoba Jenče in profesorica harmonike Polona Tominec, dogodek pa je na instrumentu Hang Drum spremljal Karlo Vizek z Vrhnike. Na prireditvi se je med drugim odvila tudi video prezentacija vseh dosedanjih projektov preteklih desetih letih, in sicer dogodkov S poezijo med ljudi, projekta za najmlajše otroke Pravljična vasica Strmca, ki je deloval od leta 2012 do leta 2015, ter Ex tempora Postojna, ki se je odvijal do leta 2016 in kolonije umetniškega ustvarjanja. Prikazali so še predstavitve izdaje knjižnih zbirk po Sloveniji. Za zaključek dogodka je poskrbela akustična glasbena skupina Ninnay & Godfaders, v kateri so pevka Nina Bužanin Simčič, kitarist Alen Mitrović in tolkalist Peter Bužanin, ki so obiskovalce z glasbo razvajali do večernih ur. F. T. ČlanekNa 10. prireditvi S poezijo med ljudi obeležili tudi obletnico društva Vse-ENO se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

Knjižnica pod krošnjami na Trubarjevi domačiji

Trubarjeva domačija - Arhiv, 15. september 2021 ― Uspešno smo pripeljali do konca še eno sezono Knjižnice pod krošnjami na Trubarjevi domačiji. Pričeli smo 20. junija in nadaljevali z brezplačnim branjem in listanjem vse poletne nedelje do 5. septembra. Za knjižnico in njene obiskovalce sta tako kot že vse od prve sezone naprej skrbeli Mija Starc in Slava Petrič. V letošnjem dodatnem programu so spet sodelovali člani Literarne skupine KUD Primož Trubar pod mentorstvom Ane Porenta. Tokrat so svoja srečanja posvetili 140. obletnici smrti Josipa Jurčiča, slovenskega pisatelja, pesnika in časnikarja ter avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. Na srečanjih z naslovom Sledimo Jurčiču so se pogovarjali in ustvarjali na temo Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji Gori; Jurčiča, uresničevalca Levstikovega literarnega programa; posebnežev v Jurčičevih delih. Nekaj nedelj smo namenili tudi našim najmlajšim bralcem. Tjaša Tomc iz Društva Finta je zanje pripravila glasbene pravljice, ki jim je sledilo ustvarjanje. Se vidimo pod krošnjami naslednje leto!

4. septembra 1900 se je v Framu rodil Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec

Kamra.si, 4. september 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. septembra 1900 se je v Framu rodil Drago Hasl, učitelj, glasbenik in kulturni delavec Umrl je 15. novembra 1976 na Ptuju. Rojen je bil v Framu kot najmlajši otrok v družini. Po končani osnovni šoli je naredil dva razreda gimnazije in nadaljeval učiteljsko pripravnico. Dokončal je tri letnike učiteljske šole v Mariboru in eno leto glasbenega študija na Državnem konservatoriju v Ljubljani. Prvo službo je dobil kot pomožni učitelj v Lehnu na Pohorju, že naslednje leto pa je začel poučevati na osnovni šoli v Cirkovcah, kjer je ostal do leta 1927. Nato je nastopil službo strokovnega učitelja na meščanski šoli na Ptuju. Med službovanjem v osnovni šoli Cirkovce je spoznal svojo življenjsko sopotnico Ano Žiher. Sodeloval je na različnih področjih ptujskega kulturnega življenja: ustanovil je lutkovno gledališče, sodeloval pri Glasbeni matici, v Dramskem društvu in pri Ljudski univerzi.V obdobju med vojnama je deloval na ptujski meščanski šoli, kjer je poleg glasbe in petja poučeval likovno ustvarjanje. Vojna leta 1941–1945 je preživel v izgnanstvu v Nišu in Knjaževcu, nato pa se je vrnil na Ptuj in se posvetil javnemu in družbenemu delu. Bil je ravnatelj ptujske gimnazije, predsednik mestnega ljudskega odbora Ptuj, poverjenik za ljudsko prosveto v ptujskem okraju. Po osvoboditvi je v glasbeni šoli poučeval violino, bil član Matičnega godalnega kvarteta, zbiral stara glasbila, uredil glasbeno zbirko v ptujskem gradu in vodil ženski pevski zbor. Sodeloval je v občinskem svetu kulturno-prosvetnih organizacij, dal pobudo za ptujsko kurentovanje in ga celo desetletje vodil ter razvijal s svojimi sodelavci. Bil je imenovan za ravnatelja Gimnazije Ptuj in na tem delovnem mestu ostal do konca šolskega leta 1947/1948. Od leta 1950 dalje se je posvečal Študijski, nato pa združeni Ljudski in študijski knjižnici na Ptuju. Pod njegovim vodstvom se je knjižnica vsestransko razvila in družbeno uveljavila. Od leta 1951 jo je vodil kot upravnik, skr

Kettejeve pesmi je prepevala Tinkara Kovač

Notranjsko primorske novice » Kultura, 2. september 2021 ― Kettejeve pesmi je prepevala Tinkara Kovač ILIRSKA BISTRICA Prem – Na gradu Prem je 27. avgusta zvenela uglasbena poezija Dragotina Ketteja. Zdravku Plešetu in komorni skupini Ensemble Contemporanea 21 so se tokrat na odru pridružili gostje, med njimi tudi ikona slovenske pop scene, vokalistka Tinkara Kovač. Koncert Kette nas povezuje, grad Prem, 27. avgust 2021 Foto: Hanna Sotoňáková/Glasbeno Društvo Viola Kot je povedal Zdravko Pleše, ki je uglasbil Kettejeve pesmi, je poezija pesnika slovenske moderne tudi danes še kako aktualna, živa in modra in kot taka nagovori in pritegne poslušalca. Tudi tokrat je zazvenela v zanimivih, bogatih in zvenečih glasbenih aranžmajih. Nad skladbami, ki jih je izvedel že na več koncertih, so poslušalci navdušeni in tako je bilo tudi tokrat, še posebej, ker je nekaj pesmi odpela Tinkara Kovač. Zapela je vlogo deklice v pesmi Dekličino premišljevanje, njen vokal pa je zazvenel še v pesmih Podgorska svetnica, Starec in ptica ter Misel moja. Na oder so stopili še komorni dekliški zbor Vox Ilirica in moška vokalna skupina Hrušiški fanti. Koncert so izvedli v sklopu projekta Kette nas povezuje, ki ga sofinancira Evropska unija. iž ČlanekKettejeve pesmi je prepevala Tinkara Kovač se je najprej pojavil naNotranjsko primorske novice.#

28. avgusta 1899 je v Mokronogu umrl Stanko Pirnat, slovenski pravnik in skladatelj.

Kamra.si, 28. avgust 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. avgusta 1899 je v Mokronogu umrl Stanko Pirnat, slovenski pravnik in skladatelj. Rodil se je 7. junija 1859 v Štorah. Pravnik, skladatelj in rodoljub Stanko (Stanislav) Pirnat se je rodil junija 1859 v Štorah in nato z rojstnim krajem ostal povezan še vso svoje otroštvo. Starša sta bila zavedna Slovenca z Gorenjskega. Oče Andrej, ki je v Leobnu obiskoval »montanistični učni zavod« (predhodnik rudarske akademije), je bil tovarniški uradnik v štorski železarni in soustanovitelj celjske Narodne čitalnice (ust. 1862), mati Frančiška iz znane kranjske rodbine Mayr pa je skrbela za gospodinjstvo in otroke. Prvi dve leti se je šolal zasebno na svojem domu v Štorah, nato je v Celju izdelal tri razrede (nižje) gimnazije, preostale pa od 1872 dalje v Ljubljani, kjer je leta 1878 (ne 1879!) tudi maturiral. Po odsluženem enoletnem prostovoljnem vojaškem roku (pridobil je čin rezervnega poročnika kranjskega 17. pehotnega polka) je na Dunaju študiral pravo. Kot notarski kandidat je od 1883 služboval v Ormožu (pri dr. Geršaku), na Ptuju (pri dr. Schönwettru), v Ljubljani (pri dr. Voku), Kranju (pri Globočniku) in Brežicah (pri dr. Firbasu). Leta 1888 je bil imenovan za notarja v Stični, leta 1896 pa je postal notar v Mokronogu, kjer je po dolgotrajni bolezni umrl avgusta 1899 in bil tam tudi pokopan. Ob smrti je zapustil ženo Marijo, roj. Cvetnić, s katero se je poročil leta 1886, in tri hčerke: Marijco, Stanko in Vladimiro. Pirnat je bil po mnenju duhovnika in publicista Janka Barleta »prijatelj pesmi celo življenje« in je »skladateljsko struno prinesel že seboj na svet«. Že kot gimnazijec je pod vodstvom komponista Antona Foersterja pel na koru ljubljanske stolnice, kjer je občasno igral tudi orgle, v času študija na Dunaju je tam v akademskem društvu »Slovenija« vodil slovenski pevski zbor, kasneje pa je bil na Ptuju zborovodja v tamkajšnji čitalnici in v Slovenskem pevskem društvu, ki ga je ustanovil skupaj z dr. Grossom. Za glasbo,

Kettejeve pesmi bo prepevala Tinkara Kovač

Notranjsko primorske novice » Kultura, 23. avgust 2021 ― Kettejeve pesmi bo prepevala Tinkara Kovač Featured Prem – V petek, 27. avgusta, ob 20.30 bo na gradu Prem spet mogoče slišati uglasbeno poezijo Dragotina Ketteja. Zdravku Plešetu in komorni skupini Ensemble Contemporanea 21 se bodo na odru tokrat pridružili gostje, med njimi tudi ikona slovenske pop scene, vokalistka Tinkara Kovač. Vstopnice je treba obvezno rezervirati, za informacije se obrnite na Tic Ilirska Bistrica (info@tic-ilbistrica.si, 040 313 737). Koncert Kette nas povezuje, grad Prem, 19. junij 2021 Foto: Hanna Sotoňáková/Glasbeno društvo Viola Koncert bodo izvedli v sklopu projekta Kette nas povezuje. »Uglasbena poezija Dragotina Ketteja dejansko povezuje različne generacije. V njej se preteklost srečuje s sedanjostjo, ki nam zastavlja vprašanja za prihodnost. Kettejeva poezija je aktualna, živa in modra,« pravi Zdravko Pleše, ki je uglasbil dela pesnika slovenske moderne in jih občinstvu približal že na kar nekaj koncertih. Na prav vsakem od njih so bili poslušalci navdušeni nad skladbami. Uglasbljena Kettejeva poezija bo tudi tokrat zazvenela v zanimivih, bogatih in zvenečih glasbenih aranžmajih. Poseben pridih ji bodo dali gostje. Tinkara Kovač bo zapela vlogo deklice v pesmi Dekličino premišljevanje, njen vokal pa bo zazvenel tudi v pesmih Podgorska svetnica, Starec in ptica ter pesmi Misel moja. Na oder bodo stopili še komorni dekliški zbor Vox Ilirica in moška vokalna skupina Hrušiški fanti in drugi gostje. Kette nas povezuje je projekt štirih partnerjev, ki poezijo pesnika v sodobni glasbeni govorici predstavlja različnim generacijam, predvsem na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Dogodke v Ilirski Bistrici in na gradu Premu Tic Ilirska Bistrica, ki je eden od partnerjev projekta. V projektu sodelujejo še Glasbeno društvo Viola iz Postojne, Glasbena šola Postojna ter družba Kragul, ki vodi in upravlja Kavarno v Pivki. Projekt sofinancirata Evropski sklad za regionalni razvoj in ministrstvo za gospodarski razvo

Postojna je bila v znamenju kitarskih zvokov

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. julij 2021 ― Postojna je bila v znamenju kitarskih zvokov Featured Postojna – Med 11. in 18. julijem je bil v Postojni mednarodni festival kitare 9. Teden kitare v Postojni, na katerem so kitaristi v sklopu koncertov, predavanj in mojstrskih tečajev izvedeli veliko novega o glasbi, preverili svoje znanje in dobili navdih za še bolj poglobljeno in zavzeto delo. »Središče festivala je vsekakor poletna šola, na kateri imajo mladi kitaristi priložnost sodelovati z vrhunskimi mojstri kitare in drugimi umetniki,« pravi umetniški vodja festivala Anton Črnugelj. Mednarodni festival kitare 9. Teden kitare v Postojni, Postojna, društvo Kitarza, 11.–18. julij 2021 Foto: Valter Leban Festival, ki ga pripravlja društvo Kitarza, bi letos praznoval okrogli jubilej, ker pa ga zaradi epidemije lani ni bilo, je bil deveti po vrsti. Zaradi koronavirusa je bilo na njem manj udeležencev, ki pa so imeli tako kot v prejšnjih letih priložnost učiti se pri izjemnih mojstrih. Društvo Kitarza, ki želi predvsem mladim kitaristom omogočiti dostop do zanesljivih učnih napotkov pri preverjenih mentorjih. »Festival je v prvi vrsti namenjen kitaristom zaključnih letnikov srednje šole, da na njem spoznavajo različne pristope profesorjev in možnosti za študij, med udeleženci pa so tudi študentje. Sicer pa so naša vrata odprta za vse, ki se zanimajo za glasbo in umetnost, saj se posvečamo tudi temam, kot je ekološka ozaveščenost, s katerimi želimo festivalu dodati širino,« pravi Črnugelj. Največ udeležencev pride iz Slovenije in Hrvaške, okoli 30 odstotkov tudi iz drugih držav. Učili so se od pravih mojstrov Na mojstrskih tečajih so udeleženci nadgrajevali svoje znanje in virtuoznost z resničnimi mojstri. Poljak Lukasz Kuropaczewski, na primer, je trenutno profesor kitare na Umetniški univerzi v Gradcu v Avstriji in Akademiji za glasbo v Poznanu na Poljskem, kjer je doktoriral iz koncertne smeri. Zelo izkušen in iskan mojster je tudi Italijan Paolo Pegoraro, ki velja za enega izmed najbolj prizn

17. julij 1861 - ustanovljena Slovanska čitalnica v Mariboru

Kamra.si, 17. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julij 1861 - ustanovljena Slovanska čitalnica v Mariboru Slovanska čitalnica v Mariboru je imela pomembno vlogo v kulturnem in političnem življenju Maribora v 19. Stoletju. Namen društva oz. čitalnice je bil, da goji in utrjuje rabo slovenskega jezika, slovensko ljudsko petje, nudi članom slovenske časnike in časopise, uprizarja gledališke igre ter ustanovi knjižnico. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani v Enoti za domoznanstvo ter Rokopisni zbirki in Zbirki drobnih tiskov precej originalnega rokopisnega gradiva in drobnih tiskov ter dokumentacijo iz slovenskih časnikov. Rokopisno gradivo Slovanske čitalnice v Mariboru je UKM pridobila kot dar leta 1941. Gradivo je sistematično urejeno in hranjeno pod ustreznimi pogoji pod signaturo Ms 201 in obsega osem vsebinskih sklopov: I. Ustanovitev in pravila, II. Pisma Slovanske čitalnice, III. Korespondenca Slovanski čitalnici, IV. Sejno gradivo in zapisniki, V. Prireditve, VI. Razne akcije, VII. Stiki z drugimi društvi in VIII. Knjižnica. Slovanska čitalnica v Mariboru ali kar Čitalnica v Mariboru je obstajala od 17. julija 1861 pa do aprila 1941, ko jo je odpravil ukrep okupacijskih oblasti.Julija 1861 so se v pisarni odvetnika dr. Ferdinanda Dominkuša sestali mariborski slovensko naravnani meščani ter tudi po vzoru hrvaških „čitaonic“ in ob neposredni spodbudi ustanovitve čitalnice v Trstu spomladi tega leta nato ustanovili prvo slovensko društvo z imenom „narodna slovanska čitavnica.“Med ustanovnimi člani najdemo odvetnika dr. Janka Serneca in dr. Jakoba Ploja, jezikoslovca Josipa Šumana in Janeza Majcigerja, glasbenika Janeza Miklošiča in zdravnika dr. Matijo Preloga.Ustanovitelji so v samem mestu imeli vzorce v društvih, v katerih so sodelovali sami, vendar je bil tam jezik nemški, njihove dejavnosti pa so bile takšne, da so bile primerne tudi za novo Slovansko čitalnico. Pri svojem delu se je čitalnica mogla zgledovati tudi po Mariborskem moškem pevskem društvu (Marburger

RAZGALJANJA: »V pesmih se lažje živi.«

Knjižnica Novo Mesto, 16. marec 2021 ― Razstava pesniške zbirke Brine Kren V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto v mesecu marcu pozornost namenjamo ženski ustvarjalnosti. Tako ob svetovnem dnevu poezije (21. marec) izpostavljamo sodobno poezijo mlade lokalne ustvarjalke in vabimo k ogledu razstave v mestnem jedru Novega mesta, v izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici 6. Razstava se osredotoča na drugo pesniško zbirko 17-letne glasbenice in pesnice iz Vavte vasi Brine Kren, ki je svojo ustvarjalno energijo združila še z dvema mladima ustvarjalkama. Zbirka Razgaljanja vsebuje 49 pesmi, ki so nastale v zadnjem obdobju, po izidu Brinine prve pesniške zbirke Mnogostranosti (2018) in se izmenjujejo s fotografijami fotografinje Nine Pernat. Celostno podobo zbirki je dodala grafična oblikovalka Tjaša Travižan. Gre za projekt mladih deklet, kjer je ključen prav ta soobstoj besede in fotografije. Slednje so nastale ob posebnem dogodku branja pesmi v zavetju narave. Knjiga, ki jo je izdalo društvo KUD Mreža, ponuja preplet poetične občutljivosti in prozne pripovedi. Skozi prosti verz se razgali mlada senzibilna duša, ki ji je dano čutiti in videti več. Brina Kren ni le pesnica, je predvsem odlična glasbenica, saksofonistka, ki je bila pred leti razglašena za najboljšo učenko novomeške Glasbene šole Marjana Kozine, leta 2019 pa je prejela tudi naziv Krkin talent. Danes obiskuje Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Glasba je njena ljubezen, njej ljub izraz. Od klasike do džeza. V preteklosti je delovala v številnih sestavih, znotraj katerih se je učila načel skupinske igre, med drugim so to Pihalni orkester Krka, Saksofonski orkester SOS Junior, Big band GŠ Marjana Kozine Novo mesto ter Pet jazz polnoč. V zadnjem času je bila pogosteje del manjših zasedb, kot so Code::source (v okviru programa Mladi raziskovalci), Mango kvartet in Avrehua, s katerimi je sodelovala pri različnih projektih in festivalih, kot so Jazzinty, AS festival Bled, Re_humanizacija, Jazz Cerkno in Abeceda, ki pot

15. februarja 1996 je v Celju umrl Egon Kunej, glasbenik

Kamra.si, 15. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. februarja 1996 je v Celju umrl Egon Kunej, glasbenik.Rodil se je 2. avgusta 1912 v Šmarju pri Jelšah. Ena od osrednjih glasbenih osebnosti Celja v svojem času. V Šmarju je obiskoval osnovno šolo in se že tam srečeval z glasbo (klavir). Z 12 leti je odšel v Celje v gimnazijo in glasba je bila tudi tam njegova zvesta spremljevalka (pevski zbor, violina, harmonika). Maturiral je leta 1932, za študij glasbe pa se je odločil šele v zadnjem letniku gimnazije. Po maturi je odšel na Državni konservatorij v Ljubljano in za potrebe študija najel pianino. Ker je bila najemnina draga, je z ansamblom igral v Emona baru in si končno kupil lastnega. Veliko je vadil in se v tretjem letniku pri prof. Tomcu začel učiti orgle, spoznal pa se je tudi z dirigiranjem; študiral ga je dve leti in za to vlogo ga je navdušil njegov profesor Lucijan Marija Škerjanc. Po štirih letih študija na konservatoriju je z odliko diplomiral na pedagoškem oddelku. Zaposlitve kljub številnim prizadevanjem ni dobil, zato je leta 1938 na priporočilo prof. Betetta sprejel ponudbo ravnatelja gimnazije iz Šibenika, ki je iskal dobrega glasbenega pedagoga za svojega sina pianista. S kvalitetnim delom si je naredil dobro reklamo, zato je zaslužil bolje, kot bi z rednim profesorskim delom. V glasbeno življenje mesta je posegal tudi širše. Ustanovil je mladinski mešani zbor in glasbeno šolo, bil je tudi dirigent zbora in orkestra društva Kolo. Italijanska okupacija je spremenila tok stvari, tako da je odšel v partizane in tudi tam nadaljeval s svojim glasbenim poslanstvom – predvsem zborovodstvom.

7. decembra 2016 je v Ljubljani umrla Vilma Bukovec, operna pevka

Kamra.si, 7. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. decembra 2016 je v Ljubljani umrla Vilma Bukovec, operna pevka. Rodila se je 27. februarja 1920 v Trebnjem. Njen mož je bil zdravnik otorinolaringolog in akademik Vinko Kambič. V letih od 1932/33 do 1939/40 je obiskovala novomeško gimnazijo. Po opravljeni maturi je v Ljubljani pričela študirati pravo, ki ga je kmalu opustila in glasbo. Petje je študirala pri Janette Foedransperg. Med drugo svetovno vojno, v letih 1942-1943, je bila internirana v Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano je študirala solopetje pri Adu Darianu na ljubljanski glasbeni akademiji. Po vrnitvi, v sezoni 1944/45, je sodelovala v opernem zboru, kjer se je kmalu razvila v solistko. Kot solistka je debitirala leta 1944 z vlogo Siebla v Gounodovem Faustu. Postala je vodilna sopranistka ljubljanske Opere SNG. Več let je nastopala v vseh glavnih vlogah znanih oper. Pela je številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom. Gostovala je v večini evropskih držav, v Sovjetski zvezi in na Kitajskem. Največje uspehe je dosegla doma in v tujini kot Čo-čo-san, Margareta, Kerubin, Mimi, Marinka, Jenufa, Thais, Saloma itd. Leta 1982 se je po štiridesetih letih aktivnega delovanja poslovila z odra ljubljanske Opere. V vseh teh letih je odpela 65 vlog in odpovedala samo eno predstavo. Doma in v tujini je prejela ugledna priznanja. Je dvakratna Prešernova nagrajenka, leta 1957 za kreacijo naslovne vloge v Massenetovi Manon in leta 1982 za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja. Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije (DGUS) je podelilo Betettovo nagrado za umetniške dosežke v glasbi. Je tudi prejemnica Betettove nagrade, ki jo podeljuje Društvo glasbenih ustvarjalcev Slovenije za umetniške dosežke v glasbi in Srebrnega častnega znaka svobode Republike Slovenije leta 2000 za izjemno življenjsko delo in prispevek k visoki ravni slovenske operne poustvarjalnosti in za uveljavljanje slovenske ku

Zaključil se je 31. mednarodni festival Poletni lutkovni pristan

Lutkovno gledališče Maribor, 1. september 2020 ― Letošnji mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo je z več kot tridesetimi dogodki popestril poletno dogajanje v Mariboru. V Lutkovnem gledališču Maribor so pretekli mesec priredili že 31. Poletni lutkovni pristan, ki je potekal od 1. do 31. avgusta 2020. Program festivala, s katerim se je pričelo poletno gledališko dogajanje v Mariboru, si je ogledalo več kot tri tisoč tristo obiskovalcev. Letošnja izvedba je bila posvečena predvsem slovenskim nevladnim lutkovnim ustvarjalcem. Nastopilo je 13 gledaliških skupin iz Slovenije, gostili pa so tudi dve s Hrvaške, eno iz Srbije in eno iz Avstrije. Festival je v enem mesecu ponudil 18 predstav, 5 projekcij filmov in animiranih filmov, petdnevno lutkovno-glasbeno delavnico z zaključno produkcijo, ustvarjalne lutkovne delavnice ter zvočni sprehod Potepini. V festivalskem času je bila v Minoritski cerkvi na ogled razstava mariborske akademske kiparke Metke Kavčič, nato še resonančni performans arhitektonike telesnega in zvočnega Sonihanja v produkciji Emanata in Lutkovnega gledališča Maribor. Lutkovno gledališče Maribor se je ponovno povezalo z Umetnostno galerijo Maribor, Letnim kinom Minoriti, Art kampom, društvom Moment ter s festivali Platforma sodobnega plesa, Enimation in StopTrik. Podeljeni dve zlati žirafi Otroška žirija je tudi letos ocenjevala festivalske predstave. Najvišje število zlatih zvezdic je dodelila kar dvema uprizoritvama. Zlato žirafo prejmeta predstavi: Srečna hišica v produkciji Mestnega lutkovnega gledališča Reka ter Zavrti tigra! v produkciji Pripovednega gledališča gdč. Bazilike.

Poiskali so nove poti širjenja kulture

Notranjsko primorske novice » Kultura, 16. junij 2020 ― Izolacija zaradi epidemije novega koronavirusa je močno okrnila delovanje številnih društev, ki pomembno prispevajo k oblikovanju kakovostnega življenja v lokalnih skupnostih. Eno takih je Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Pivka, katerega člani so venomer v pogonu. Udejstvujejo se na različnih področjih in pripravljajo vsakovrstne aktivnosti. Tudi delo tega društva je zastalo v času osamitve, a so se znašli in poiskali nove poti širjenja kulture, pravi predsednica Irena Margon. Člani kulturnega društva lipa na čajanki v knjižnici Foto: arhiv KD Lipa »Veliko ljudi se je odzvalo in pohvalilo tudi to možnost, seveda pa kulture brez poslušalcev in udeležencev res ni mogoče izvajati,« pravi Margonova. Društvo je moralo odpovedati marčevski prireditvi, namenjeni očetom in materam. »Vse je bilo pripravljeno, recital otrok, glasbeni nastopi, pa smo vse preklicali. Spomnili smo se, da lahko po družinah organizirajo nastope kar doma, zato sem članom društva in potencialnim nastopajočim poslala besedilo recitala. Pozneje sem od ene mamice izvedela, da so njeni trije otroci doma zares pripravili cel program, kar jo je presenetilo. Tako so si vzdušje doma popestrili s kulturo,« razlaga Margonova, ki je ob praznovanju velike noči pripravila poseben recital. V njem je združila zapis o velikonočnem praznovanju od preteklosti do danes ter literarne odlomke in pesmi s tematiko velike noči slovenskih pesnikov in pisateljev, za otroke je dodala nekaj pobarvank. »Člani so dobili recital in ga nato po e-pošti ali Facebooku pošiljali svojim prijateljem. Tako so dobili tudi krajši zgodovinski zapis o šmarnični pobožnosti in čaščenju Marije skozi oči slovenskih pesnikov.« Odpadle so tudi nekatere druge prireditve, ki so jih načrtovali, upajo pa, da jih bodo lahko vsak nekaj izpeljali v drugi polovici leta. Tako so se konec maja že odpravili na pohod po poteh kamnitih križev, načrtujejo še enega in pa tradicionalni pohod ob dnevu državnosti, ko se odpravijo na Šilen

Ob kulturnem prazniku v Pivki prešerno praznovali

Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. februar 2020 ― Pivka – Na osrednji občinski prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku so v Krpanovem domu v Pivki 7. februarja gostili dramskega igralca in recitatorja Pavleta Ravnohriba, ki je privabil številne ljubitelje kulture. Kulturni večer so posvetili Francetu Prešernu in njegovi poeziji, ki sega v sam vrh umetniškega izraza in narodnega zavedanja Slovencev. Osrednja prireditev ob kulturnem prazniku, Pavle Ravnohrib, Krpanov dom, Pivka, 7. februar 2020 Foto: Ernest Margon Večer, ki so ga pripravili člani kulturnega društva Lipa, so oblikovali še domači ustvarjalci, pevec Matej Lenarčič, recitatorka Suzana Česnik, voditeljica večera in recitatorka Veronika Vadnjal, mlada glasbenika Julija Cevec in Dimitrij Smrdel ter predsednica Kulturnega društva Lipa Pivka Irena Margon, ki je vodila pogovor z gostom. Na začetku prireditve je obiskovalce nagovorila podžupanja Jana Gržinič in jim čestitala ob prazniku. Pavle Ravnohrib je med pogovorom nanizal veliko zanimivih dogodkov in doživljajev iz svojega igralskega življenja. Med drugim so se v Pivki spomnili njegove vloge Franceta Prešerna, ki jo je igral v nadaljevanki pred dvajsetimi leti. Povedal je nekaj zanimivih zgodb, ki so nastale ob snemanju, saj so ga nekaj časa ljudje kar na ulici ogovarjali kot Prešerna. Bil je kritičen do današnje družbe in tistih, ki vse vodijo v razčlovečenje in porabništvo. Ob vseh kritičnih besedah pa je obiskovalcem položil na srce pomen Prešernovih pesmi, ki spadajo v vrh svetovne književnosti. Z njimi se Slovenci lahko enakovredno merimo z drugimi številčnejšimi narodi; prav je, da slovenščino cenimo, saj lahko z njo izrazimo najvišjo umetnost in znanost. Letošnje leto je posebno tudi zaradi 220. obletnice rojstva velikega pesnika, zato so mu na prireditvi dali še poseben poudarek. Matej Lenarčič je zapel Zdravljico, nato pa ob spremljavi pianistke Katje Zafred še Gazelo in Pod oknom, Veronika Vadnjal je doživeto recitirala pesem Nezakonska mati, Suzana Česnik je s Pavletom

Krikmachine – od komičnega k tagičnemu in nazaj k tragikikomičnemu (poročilo z dogodka)

Trubarjeva hiša literature, 2. december 2019 ― V sredo 27. novembra 2019 je v Trubarjevi hiši literature potekala bralno-improvizirana predstava na podlagi kar šestih nastajajočih besedil mladih uveljavljajočih se avtorjev. Besedila nastajajo v sklopu delavnic društva KUD Krik pod mentostvom Simone Semenič, Mareta Bulca in Ane Duša. Bralno uprizoritev bodo besedila doživela na 4. Festivalu dramske pisave Vzkrik (19. 3. - 22. 3. 2020) v MGL, tokrat pa so jih v življenje pripeljali improvizatorska velemojstra Urša Strehar Benčina in Tomaž Lapajne Dekleva ter glasbenik in glasbeni improvizato Urh Mlakar. Če je že odnos med dramskim besedilom in njegovo uprizoritvijo pogosto nepredvidljiv in poln možnosti, je odnos med nastajajočim tekstom in improvizacijami, ki so nastale kot vtis prvega branja, lahko še bolj zanimiv in razgiban. Trije improvizatorji so tekste namreč prebrali samo enkrat in tako poskusili ohraniti odprto glavo vsem asociacijam in (lahko tudi napačnim) interpretacijam dram in dramskih odsekov. Posvetili so se izključno vtisom prvega, skoraj naivnega branja. Tako so se skozi improvizacijske impresije pokazali na prvi pogled morda neopazni komični ali tragikomični elementi nastajajočih tekstov. V nekajminutnih prizorih, ki so se začeli in končali in medias res, se je tekst nekje bolj, nekje manj ohranil, a je vedno služil predvsem kot izhodišče in končna opora. Včasih so nas prizori tako zapeljali v humorno doživetje v študentskem stanovanju, drugič pa so nas zapeljali v težko tovarniško vzdušje ali celo v cirkus. Po koncu vsakega prizora pa so zaradi odprte forme interpretacij, ki je vseskozi (tudi direktno) nagovarjala občinstvo, tudi avtorji dram sami dobili priložnost, da pokomentirajo in dopolnijo to prvo interpretacijo teksta. Najraje bi se udrla v zemljo Varje Hrvatin in Nervozen sem na način, ki ga ni mogoče opisati Gašparja Mariniča sta tako zaživela skozi humorna prizora norčevanja iz malih banalnosti življenja, Ko ženska postane morilka Nike Korenjak nas je s fokusom na enem izmed liko

še novic

Novice

zadetki za Društvo za Eno glasbo