SEM, 4. maj 2022 ― .... ki ji bodo otroci spoznavali to soboto ob 11.00 na delavnici Panjske končnice: označi čebeli pot do panja, na kateri bodo svojo panjsko končnico tudi poslikali ... Poslikane panjske končnice so izvirna zvrst ljudske umetnosti, ustvarjene večinoma od in za pripadnike nižjih (kmečkih) družbenih plasti na Slovenskem. Poznamo jo na ozemlju od južne Koroške, severozahodne slovenske Štajerske, osrednje in severne Kranjske do dela Goriškege.   Pojavile so se v drugi polovici 18. stoletja, doživele svoj razcvet v obdobju med letoma 1820 in 1880 ter spričo spremenjenih ekonomsko-socialnih in duhovnih razmer zamrle v začetku 20. stoletja. Nastale so ob sezonskem prevažanju čebeljih panjev na pašo: po sličicah so razločevali panje in lastništvo. V nasprotju z motiviko na predmetih drugih zbirk ljudske likovne umetnosti, ki izhaja iz religioznega sveta, se na panjskih končnicah pojavljajo številni prizori iz vsakdanjega življenja. Zbirka SEM obsega 754 predmetov, ki so z etnološkega vidika pomembni kot mediji za razkrivanje odnosa do sveta tako njihovih ustvarjalcev kot tudi porabnikov. Za delavnico Panjske končnice: označi čebeli pot do panja je na voljo še nekaj prostih mest, obvezna prijava na katarina.nahtigal@etno-muzej.si (do petka, 6. maja, do 12.00). Delavnico bo vodila muzejska pedagoginja Katarina Nahtigal. Delavnica za otroke 5+,  vstopnina 5 eur. 20. maja praznujemo svetovni dan čebel!

SEM, 4. maj 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 22. april 2022 Fotografska razstava ZLATA DOBA PLEČNIKOVE ARHITEKTURE Slovenski etnografski muzej, 5. maj–18. september 2022 Slovenski etnografski muzej vabi na odprtje fotografske razstave Zlata doba Plečnikove arhitekture, ki bo v četrtek, 5. maja, ob 18.00 v SEM. Ob 150. obletnici rojstva arhitekta dr. Jožeta Plečnika Slovenski etnografski muzej postavlja na ogled izbor fotografij Plečnikovih arhitekturnih mojstrovin, ki jih je ustvaril po Sloveniji. Gre za izjemno fotografsko gradivo treh fotografov, treh Plečnikovih sodobnikov, ki ga danes hrani dokumentacija SEM. Gradivo na razstavi je prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu. Predstavlja tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, ki jih je Odbor za svetovno dediščino Unesca julija 2021 vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič so bili fotografi v prvi polovici 20. stoletja; Naglič ljubiteljski, Kramarič in Šušteršič pa poklicna fotografa. Dokumentirali so vsakdanje življenje, takratne dogodke in podobo krajev, med drugim tudi Plečnikova dela. Naglič je fotografiral gradbeno prenovo Ljubljane, pri čemer je bilo njegovo delovanje bolj dokumentarne narave, medtem ko so bili Kramaričevi in Šušteršičevi vzgibi za fotografiranje bolj estetski, saj sta bila v obdobju pred 2. svetovno vojno pomembna založnika razglednic. Kramaričevo zbirko je SEM pridobil že v 70. letih 20. stoletja, Nagličevo in Šušteršičevo pa v preteklem desetletju. Zlata doba Plečnikove arhitekture je čas med obema vojnama, ko je Plečnik pustil močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in se pospešeno prenavljala pod budnim očesom mojstra Plečnika. Razstava na 70 fotografijah izpostavlja arhitektova dela med gradnjo in po njej, posamezni primeri so predstavljeni kot objekti še pred Plečnikovim posegom. V Ljubljani

SEM, 4. maj 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 22. april 2022 Fotografska razstava ZLATA DOBA PLEČNIKOVE ARHITEKTURE Slovenski etnografski muzej, 5. maj–18. september 2022 Slovenski etnografski muzej vabi na odprtje fotografske razstave Zlata doba Plečnikove arhitekture, ki bo v četrtek, 5. maja, ob 18.00 v SEM. Ob 150. obletnici rojstva arhitekta dr. Jožeta Plečnika Slovenski etnografski muzej postavlja na ogled izbor fotografij Plečnikovih arhitekturnih mojstrovin, ki jih je ustvaril po Sloveniji. Gre za izjemno fotografsko gradivo treh fotografov, treh Plečnikovih sodobnikov, ki ga danes hrani dokumentacija SEM. Gradivo na razstavi je prvič na ogled javnosti v takšnem obsegu. Predstavlja tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani, ki jih je Odbor za svetovno dediščino Unesca julija 2021 vpisal na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Peter Naglič, Vekoslav Kramarič in Anton Šušteršič so bili fotografi v prvi polovici 20. stoletja; Naglič ljubiteljski, Kramarič in Šušteršič pa poklicna fotografa. Dokumentirali so vsakdanje življenje, takratne dogodke in podobo krajev, med drugim tudi Plečnikova dela. Naglič je fotografiral gradbeno prenovo Ljubljane, pri čemer je bilo njegovo delovanje bolj dokumentarne narave, medtem ko so bili Kramaričevi in Šušteršičevi vzgibi za fotografiranje bolj estetski, saj sta bila v obdobju pred 2. svetovno vojno pomembna založnika razglednic. Kramaričevo zbirko je SEM pridobil že v 70. letih 20. stoletja, Nagličevo in Šušteršičevo pa v preteklem desetletju. Zlata doba Plečnikove arhitekture je čas med obema vojnama, ko je Plečnik pustil močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in se pospešeno prenavljala pod budnim očesom mojstra Plečnika. Razstava na 70 fotografijah izpostavlja arhitektova dela med gradnjo in po njej, posamezni primeri so predstavljeni kot objekti še pred Plečnikovim posegom. V Ljubljani