Radio Študent, 28. januar 2015 ― CD, 1 (on) OLD TIME RELIGION parker millsap 3.54 CD outlaws, 1 (on) OUTLAWS bill frisell 4.19 Old Time Religion, uvodna pesem s prvega pravega albuma ameriškega ustvarjalca Parkerja Millsapa s preprostim naslovom Parker Millsap, ki ga je objavil februarja pravkar minulega leta. Naslednja pesem ima naslov Truck Stop Gospel. CD, 2 (on) TRUCK STOP GOSPEL parker millsap 4.02 Nocoj in v naslednjih tednih bomo imeli še nekoliko opravka s pravkar minulim letom. Prejšnji teden smo se recimo oprli na zbirko založbe Bloodshot Records, s katero so proslavljali dvajsetletnico delovanja omenjene založbe, ob tem pa na več načinov povzemali vrsto dogajanj v minulih dveh desetletjih delovanja založbe Bloodshot, v nekoliko širšem smislu pa tudi prelomne dogodke v polju ameriške glasbe, imenovane country, folk, blues, alt-country, insurgent country, skratka americana v zadnjega četrt stoletja. Tudi oddaja Izven zakona se zadnji dve desetletji ukvarja predvsem z dogajanjem v tem okvirju, ki ga predstavlja tudi glasbena revija No Depression, ki prav tako proslavlja okoli dve desetletji izhajanja, v zadnjem času sicer kot spletna revija. Na letne preglede revije No Depression smo se v zadnjih letih že navezovali, ko smo jih jemali kot ogrodje ali rdečo nit naših oddaj. Sicer mi nikoli ni uspelo dosledno prečesati recimo konkretno lestvico petdesetih najboljših in najljubših albumov po izboru glasbenih kritikov in bralcev omenjene revije za določeno leto, smo pa tako ali tako tiste ustvarjalce in izvajalce in njihove plošče vsaj enkrat in ob različnih prilikah predstavljal in jih še bom v teh oddajah. Nocoj se bom začel opirati na aktualno lestvico desetih najljubših albumov preteklega leta po izboru desetih kritikov in piscev spletne revije No Depression. Začel sem pri devetem mestu, pri omenjenem prvencu Parkerja Millsapa, s katerega bomo sedaj poslušali naslednjo pesem, Forgive Me. CD, 3 (on) FORGIVE ME parker millsap 4.19 Sedaj enaindvajsetletni Parker Millsap

Radio Študent, 28. januar 2015 ― Leta 2008 je prva vlada Janeza Janše spremenila 260. člen kazenskega zakonika, ki prepoveduje objavo tajnih podatkov. Novinarsko delo v tem oziru od takrat ni več ščiteno, saj lahko objava informacij v interesu javnosti postane predmet kazenskega pregona. Tako se je že jeseni pričelo soditi novinarki Dela Anuški Delič, obtoženi izdaje tajnih dokumentov, zaradi istega člena pa je državna oblast zaslišala še tri novinarje - Petra Lovšina, Meto Logrič  Roglič z Dnevnika in danes Erika Valenčiča, novinarja RTV Slovenija. Nadaljevanje tožilske prakse kazenskega preganjanja novinarjev je zmotilo Društvo novinarjev Slovenije, ki je že v prejšnjih primerih sodnega omejevanja medijske svobode opozorilo na njegovo nesprejemljivost. Govorili smo s predsednikom društva Matijo Stepišnikom, ki ocenjuje, da tožilstvo z zaslišanjem Valenčiča le še stopnjuje pritisk na novinarsko avtonomijo. izjava V društvu novinarjev so že ob pričetku sojenja Anuški Delić oktobra lani zahtevali spremembo kazenskega zakonika oziroma spornega 260. člena. Stepišnik spomni, da je zakonodaja že pred spremembami leta 2008 novinarje ob objavi tajnih dokumentov v javnem interesu ščitila pred sodnim pregonom. izjava Spremembe kazenskega zakonika, ki bi onemogočile sodni pregon novinarjev zaradi objave tajnih podatkov v javnem interesu, načelno podpira tudi vlada. Pristojni minister Goran Klemenčič je za naš Kultivator ob pričetku sodnega procesa proti Delićevi oktobra lani napovedal, da s spremembami ne bodo hiteli, kljub temu pa obljubil, da bodo prvi koraki storjeni že do konca minulega leta. izjava No, na ministrstvu so si vzeli nekaj več časa za premislek in prve korake k zaščiti novinarjev pred sodnim pregonom, kot pojasnjuje Stepišnik, preložili na marec. izjava K sodnim procesom. Nekdanji sodelavec Radia Študent Erik Valenčič je bil zaradi objave dokumenta brez pripisa zaupno v dokumentarnem filmu Koalicija sovraštva, ki razkriva povezave med stranko SDS in neonacisti,

Radio Študent, 28. januar 2015 ― "This regular edition features new works by Celer, Absolutel Value of Noise with Anna Friz and Glenn Gear, Frédéric Nogray with Yannick Dauby, Kate Carr, and a framework introduction recorded in France by Stéphane Marin."   i love this week’s show, if i do say so myself. i guess, unsurprisingly, because i love so many of the sounds in it. frédéric nogray and yannick dauby’s first collaboration continues the experimentation yannick began with his ini.itu release a couple of years ago, combining natural recordings with surprisingly appropriate synth tracks (that time it was frogs, this time it is birds and insects). absolute value of noise, who we haven’t heard from in a few years, have now presented us with a collaboration with another friend of the show, anna friz (along with glenn gear) that is especially suited to radio. a wonderful collection of sounds from the aporee soundmaps fit in with these swimmingly, and recent releases from celerand kate carr add a pleasing layer of texture and melencholy. hope you enjoy it! we also talked this week about the upcoming framework500 project! in 2009 we celebrated our 250th show with a 4cdr mega-release featuring a giant swathe of our favorite artists. now, just over 5 years later, as we approach our 500th (!) edition, we’ve invited a selection of those artists back to contribute new works for a new release. the exact details are still being worked out, but we can confirm a few of the names involved: jeph jerman, eamon sprod, phill niblock, jonathan coleclough and jez riley-french, among many others, have contributed new works in support of framework radio, and in celebration of our 500th edition, which will air at the end of next month. we will begin playing the contributions in our 500th show. [time  /  artist  /  track  /  album  /  label] 00:00 – 09:20  /  stéphane marin (aka espaces sonores)  /  framework introductionhttp://www.espaces-sonores.com 05:36 – 12:18  /  absolute value of noise, anna fri

Radio Študent, 28. januar 2015 ― this edition of framework:afield has been produced in scotland by regular contributor mark vernon. note from the producer: Things That Were Missed in the Clamour for Calm Produced by Mark Vernon A version of this latest work by Mark Vernon is due for imminent release on Ákos Garai’s 3Leaves label. ‘Things That Were Missed in the Clamour for Calm’ is a soundscape composed from field recordings made in Sri Lanka between October and December 2013. The work was produced during a 6-week residency at Sura Medura, Hikkaduwa on the South West coast of the country. Other recording locations included; Galle, Ambalangoda, Matara, Debera, Yala, Bundala, Udawattakale, Kandy, Sigiriya, Sinharaja, Mirissa, Unawatuna, Welligama and Colombo. The residency was supported by UZ Arts and Creative Scotland. “There is an odd looking machine in the New Hindu Kovil on Sea Street in Colombo kept within a rusty cage to protect it from rats. When the machine is switched on a motor kicks metal clappers and drumsticks into operation. In perfect rhythm, the clappers ring on the bells and cymbals, and the drumsticks mark out a background tattoo on the drum. Its purpose is to banish unwanted and intrusive “bad” exterior sounds; the tuk tuk horns, the quarrelling street traders, the general commotion of the material world. The repetitive mechanical mantra of drum, bell and cymbal effectively drowns out all other sounds, using one form of noise to counteract the other. Thus is created a meditative space, a place for contemplation and prayer amidst the hubbub of quotidian reality”. http://www.meagreresource.comhttp://soundcloud.com/markvernon/sets/sri-lanka-sound-diaryhttp://www.3leaves-label.com/releases.html   http://www.frameworkradio.net/  

Radio Študent, 28. januar 2015 ― Ob evropskem dnevu varstva osebnih podatkov ameriška Zvezna komisija za trgovino izkazuje lastno zavzetost do varovanja osebnih podatkov. Predsedujoča komisiji Edith Ramirez meni, da bi morali proizvajalci naprav, ki se povezujejo z medmrežjem, poskrbeti za določeno mero zaščite zasebnosti že pri izdelavi proizvoda, zato je industriji predložila nabor priporočil, ki pa so razburili predvsem zagovornike prostega trga. Ti zatrjujejo, da si vladna agencija želi regulirati nekaj, za kar nima pooblastil. Priporočila so sicer nezavezujoča. Južnosudanska demokratična vojska, imenovana “ Enota Kobra”, ena od južnosudanskih uporniških milic, je razorožila in izpustila 288 prisilno rekrutiranih otrok. Milica, ki je v medetničnih spopadih v Južnem Sudanu podpirala etnično skupino Murle, se je k njihovi razorožitvi in izpustitvi podobno kot druge uporniške milice zavezala v mirovnem sporazumu z južnosudansko vlado. Sporazum sicer predvideva, da bodo uporniške skupine z vojskovanjem prizanesle in izpustile približno 3.000 otrok, naslednji naj bi bili v svet otroštva in mladih vrnjeni v naslednjih tednih. Po podatkih Unicefa je bilo v času medetničnih spopadov v Južnem Sudanu prisilno rekrutiranih 12.000 otrok.   Izraelska človekoljubna organizacija B’Tselem je objavila zaključno poročilo glede napadov izraelske vojske na okupirano Palestino med poletjem, v katerih je poleg uničenja infrastrukture in stotinje domov, umrlo na tisoče ljudi, predvsem civilistov. Na kak način so se lotili raziskave? Govori predstavnica B’Tselema Sarita Mihaeli: Izjave dostopna v posnetku oddaje Zakaj je prišlo do tolikšnega poboja civilistov in kršenja mednarodnih pravil vojskovanja razloži Mihaeli: Izjave dostopna v posnetku oddaje Portugalska vojska bo težko finančno situacijo reševala tudi s prodajo nepremičnin. Po načrtu, ki ga je v začetku meseca v parlamentarno proceduro poslala portugalska vlada, vojska namerava s prodajo vojašnic, utrdb, bolnišnice in celo letališča v na

SPRP, 28. januar 2015 ― Saša 21 z novim albumom na vinilni plošči Album: VD-i1Skupina: Saša 21Žanr: punk rockFormat: VinilDatum: November, 2014Založba: PDV RecordsSeznam pesmi: A1 Kratko i konkretnoA2 Podmetnimo seA3 Ono za onoA4 Ploče, kazete, diskete...A5 Vesna 2A6 Demo, demoA7 Nema_beda.comB1 LevitiramB2 Gospodiii PomilujB3 Svemir Mora ZnatiB4 Dočim? Set-Up?B5 Preduga Po samoukinitvi legendarnega benda Kud Idijoti se njihov ustanovitelj in avtor večine komadov Saša Milovanović oziroma Sale Veruda ni odločil za glasbeno upokojitev. Svoje glasbeno udejstvovanje nadaljuje v bendu Saša 21. Resnici na ljubo je z bendom začel kot stranski projekt že v obdobju svojega nekdanjega matičnega benda. Material za album benda Saša 21 je bil posnet in pripravljen že leta 2004-5. Razlog za to, da je Sale Veruda za objavo albuma rabil skoraj deset let tiči v tem, da je Sale vztrajal, da se album izda izključno na vinilu (ali pa je preprosto hotel konkurirat Guns'N'Roses). No končno sta se založbi Dirty Old Town in PDV Records odločili, da bosta spoštovali njegovo željo.Tako imam sedaj v rokah prvenec benda Saša 21 z malo čudnim naslovom. Plata se namreč imenuje »VD-i1«. Vinilno ploščo držim v roki in je nekaj čisto drugega kot kak CD. Moja kopija ima številko 50 od vsega skupaj 521 primerkov. To pomeni, da bo to zadeva za katero se bo treba malo zagrebst. Na LP-ju se nahaja dvanajst komadov, katere ne moramo označiti preprosto kot še eno plato Kud Idijotov. Seveda, vzporednice so prisotne, na koncu koncev je bil Sale avtor večine komadov legendarnega benda. Eden od gostov na albumu je bil tudi na žalost prehitro preminuli Branko Črnac-Tusta, vendar se komadi vseeno razlikujejo od stila nekdanjega Saletovega benda. LP-ja »VD-i1« ne moremo označiti kot preprosto še en punk rock album, saj je avtor dovolil, da so se v punk komade prikradle tudi druge glasbene zvrsti. Kar se punka tiče, govorimo še vedno o punk rocku sedemdesetih, vendar so komadi nekako mehkejši ,kot komadi nekdanjega be

Radio Študent, 28. januar 2015 ―   Kolikokrat gre lahko človek v tej državi na led. Osel gre samo enkrat na led, pravijo. A kaj bi to primerjali s človekom, čigar napredni telekomunikacijski preparati omogočajo znanosti te in one vrste, znamo se umetno ploditi, skregati, napiti in bogami tudi – hoditi na volitve.  Vendar pa imamo dokaze, da mi, torej državljanke in nedržavljanke, ne sledimo razvoju postmodernega civilizacijskega diskurza, ki ima čisto specifična pravila, kako spraviti ljudi, pardon, osle na led. To so faktični dokazi, ki jih bomo tudi poimensko navedli, pri tem pa pokazali, da na nek način, naša najnovejša vlada ljudstvo zares šteka.  Lotimo se torej štetja ledu: prvič, bi se reklo, smo se drajsali po ledu od 4. decembra 2011 do 27ga februarja 2013, v času druge Janšistične vlade, ki je nasledila Pahorjevo. V tem času smo med tem, ko smo se drajsali, ponovno naučili protestirati, kar je zavidljiv civilizacijski dosežek. Sploh za te kraje. A oslov je bilo med protesti kar veliko – rock otočec ograje, ki so ugotavljale pravilen odmik ljudi od parlamenta, še niso bile naštudirane in Trg republike je bil pod švedskim nadzorom – in v sklopu splošnega nezadovoljstva nad ledom, je moral Janša popustiti. In 20ga marca 2013 je pridrajsala je lady Bratušek, led številka 2.  Lady B. a.k.a. tigrasta premierka je, “prišedši odbogvekod z veliko para” obljubila, da ledu več ne bo, da je zdej gospodinja doma in da mora bit red in mir. Prišla je pomladi – in ptički so peli hvalnice simpatičnosti in dičnosti gospe dične. Kmalu pa so, ob riganju oslov, začeli peti tudi o njenih konekšnih,planih in namerah, kako vendarle ubogati lokalno geopolitiko in seveda ne ljudstva. To se je v oslovski preobleki znova znašlo na par-centimetrskem ledu, ker Lady Bratušek najdragocenejših državnih biserov ni hotela ‘zataušati ‘, ampak kar prodati. Kar je sicer v tradiciji s folkloro, a ta se vendarle ne sme mešati v državne posle.  No, pa je prišel ‘v tretje gre rado’, a ime mu je Miro. Ta

Radio Študent, 28. januar 2015 ―   Urinova ulica   Urinova ulica se nahaja med ministrstvom za kulturo in med stavbo, ki gosti menzo pri koritu ali bizzarnico pri mariči. Vse skup je dolga kakih 10 metrov in se vleče v smeri vzhod-zahod. Urinova ulica je, kot pove ime, poimenovana po vrlem popotniku sv. Urinu, ki se vsako noč inkarnira v obliki tekočine, ki potem vre iz ljudi, ki se po takem ali onem naključju znajdejo v neposredni bližini ulice. Magična moč, podarjena tem ljudem, omogoča obsedenim da sprostijo lastno živčevje in drobovje, kar pa prinaša še eno karakteristiko ulice: vonj.   Zaradi vonja se Urinovo ulico prej zavoha kot vidi; razkrajanje urina ali seča, pomešana z ravno tako razkrajajočim alkoholom napravi nezmotljivo mešanico arome, ki pa, resnici na ljubo, ni lastna samo temu odseku ljubljane. Na zahodni strani je na bližnji zid pritrjen tudi manjši bazenček z zemljo in žbunjem, koder pa se seveda tudi praznijo mehurji.   Estetsko gledano je Urinova ulica, poleg tega, da je pešpotna, tudi prava pravcata galerija pol-legalnih grafitov. Ti prihajajo v masah in nimajo nobenih estetskih ali moralnih zadržkov. Držijo se modernih smernic in kažejo na to, da Ljubljana vendarle zna biti metropola evrope, pa čeprav samo skozi grafite. Poleg tega, da ta mala ulica ponudi obilno malico za oko in nos, pa nakravžlja tudi možgan; bližnja šajba podzemnega vhoda v neko garažno hišo, ki se mota tam okoli, je pravšnjih dimenzij, da lahko gosti tudi največje plakate. Tako lahko nič hudega sluteči človek naleti na marsikater plakatni oglas, nemara tudi tak, ki od človeka terja spremembo usode. Simbolno Urinova ulica karakterizira odnos med ministrstvom za kulturo in Metelkovo samo – v stično točko obeh punktov takozvane kulture hodijo vsi predvsem scat. Kar pa nam pove naslednje: odnos med institucijo kulture in kulturo institucij na drugi strani ceste je jako kilav, netoleranten, piškav in ušiv. Pa še smrdi. Summa summarum: Urinova ulica je obvezna tranzitna pot za vs

Radio Študent, 28. januar 2015 ― Borec, kot je bil, se je Boštjan Cvek z boleznijo boril do zadnjega. Žal pa je včeraj zvečer naneslo, da je Boštjan, med drugim organizator festivala Jazz Cerkno, predvsem pa inspirativna, resnicoljubna, trmasto zagnana, gostoljubna in zelo človeška persona, vseeno zapustil vrste živih. Pod palcem je imel 19 izjemnih festivalov tam daleč v Cerknem, pred njim je bil jubilejni dvajseti. Program je vsa ta leta pomembno krojil domačo kulturno krajino, ki stoji in pade na tašnih likih, ki na lastni volji in energiji postavljajo skupno. Tudi zaradi tega je bil nocoj predviden koncertni večer v Kinu Šiška, kjer se naj bi zbiralo sredstva za njegov boj z rakom. "Fuck Cancer" je sedaj namesto tega naslovljen "Za vedno Jazz - Cveku v spomin" in na njem bodo za Boštjana igrali Demolition Group, Dan D, Kar Češ Brass Band in Ana Pupedan.   Kamboška skupina Dengue Fever je izdala novo plato The Deepest Lake, na kateri svoj prepoznavni kamboški psihadelični indie pop razširja z dolgimi jami, afriškimi tolkali in omamljivimi melodijami. Ne da bi slednjih na prejšnjih platah manjkalo. Plošča The Deepest Lake bo pri nas izšla drugega februarja, medtem ko jo v Ameriki lahko poslušajo že od včeraj. Komadu No Sudden Moves lahko prisluhnete na Youtubu: https://www.youtube.com/watch?v=cmwKD1STXZk.   Novo ploščo bo izdala tudi Kanadčanka Diana Krall. Sicer v jazz krogih poznana po svojem nežnem, plavajočem vokalu in lastni klavirski spremljavi, se je tokrat podala v druge vode. Nov album Wallflower, ki bo izšel tretjega februarja, je namreč plošček, poln popularnih priredb. Krallova se je lotila tako znanih kot manj znanih komadov iz sedemdesetih. Slišali bomo Eaglesovi Desperado in I can't tell you why, California Dreamin' in mnoge druge. Na plošči bomo prav tako slišali kar nekaj zvezdniških sodelovanj od Bryana Adamsa, Michaela Bubleja in drugih. V glavnem popularna plošča s kanadskim pečatom. Eaglesova Desperado: https://www.youtube.com/watch?v=WiOD6QRid5I