Radio Študent, 12. februar 2015 ― Teroristi so z avtomatskim orožjem želeli vsiliti molk novinarjem, ki se za svoj pogled na svet borijo samo s peresi. Le kdo ne bi obsojal takšnega zločinskega ravnanja ? Le kdo se ne bi postavil na stran napadenega uredništva, v obrambo svobode govora ? Saj, končno, živimo v Evropi - v skupnosti, kjer je kritika, tudi ostra in cinična- dovoljena in celo zaželjena. Takšne primere smo imeli tudi v Sloveniji - na primer zadevo "Strelnikoff", kjer je svoboda kritike in celo norčevanja nad verskimi simboli odnesla zmago pred očitki o blasfemiji. In pred takšno kritiko tudi po sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice vsaj v Evropi niso varni niti bogovi, niti verske ustanove.  Kljub temu pa je v takšnem javnem izkazovanju solidarnosti tudi nekaj hipokrizije in napačnih sporočil. Teroristični napadi so seveda nesprejemljivi in svoboda govora velja za vse, tudi za tiste, ki včasih izražajo skrajna ali za nekatere celo žaljiva mnenja. Solidarnost z žrtvami je seveda bilo potrebno izraziti. Toda zakaj je bilo potrebno razglašati, da "smo Charlie Hebdo" ? To je seveda časnik, ki je po eni strani ostro in upravičeno napadel marsikakšno avtoriteto v svetu in doma. Toda po drugi strani je to tudi časnik, ki vztrajno smeši in žali le pripadnike islamske vere in njihovega preroka. Židov, Izraela in mnogih drugih "svetih krav" se po navadi ne dotika. Prejšnji odgovorni urednik je celo zahteval, da naj se eden od avtorjev opraviči zaradi preostre kritike predsednika vlade. Kar je seveda daleč od "enakopravne", satirične obravnave vseh, čeprav je seveda zelo v skladu s francosko zakonodajo, ki zahteva kaznovanje - vseh, ki zanikujejo holokavst. In tako je v Franciji mogoče mirno žaliti predvsem nemočne muslimane, versko in etično, segregirano manjšino. Vprašanje se zastavlja samo po sebi - le kaj je tako veličastnega in hrabrega pri tiskanju karikatur, ki vzbujajo sovraštvo do muslimanov?  Sicer pa to lahko vidimo tudi te dni. V Franciji se je namreč pred sodiščem

Radio Študent, 12. februar 2015 ― Evropski parlament je z veliko večino potrdil ustanovitev posebnega odbora za davčne odločitve, ki bo proučeval davčne odločbe za delovanje multinacionalk predvsem v Luksemburgu, na Irskem, v Belgiji in na Nizozemskem. Odločitev je razočarala tisti del parlamenta, ki si je želel vzpostaviti preiskovalni odbor, ki bi za razliko od posebnega, ki ima dostop le do skupne evropske dokumentacije, imel dostop do potrebne dokumentacije v državah članicah. O naravi odbora in problematiki davčnih utaj s strani multinacionalk, ki naj bi na leto državne blagajne članic EU opeharile za približno 1000 milijard evrov, v pogovoru s poslancema Evropskega parlamenta Fabiem Demasiom iz skupine Evropska združena levica - Zelena nordijska levica in socialistko Tanjo Fajon ter Tove Riding iz Evrodada, evropskega združenja za javni dolg in razvoj.  

Radio Študent, 12. februar 2015 ― SEDMA Dolgo pričakovani sestanek finančnih ministrov evroobmočja glede Grčije se je malo po polnoči končal z zelo antiklimaktično desetminutno tiskovno konferenco. Na njej je Jeroen Dijsselbloem (izg. Žeron Dijselblum), predsednik evroskupine, v minuti najprej povzel zaključke pogovorov. Teh ni bilo, zato evroskupina tudi ni pripravila skupne izjave. To pomeni, da do naslednjega sestanka, ki bo v ponedeljek, ne bo usklajevanja novega sporazuma glede posojil, kar so si evropski tehnokrati zastavili za cilj sestanka. Dijsselbloem je ob tem še povedal, da je pred nadaljevanjem potreben politični dogovor, pri čemer pa grška vlada očitno ne popušča. Njen finančni minister Janis Varufakis je sicer pogovore ocenil za konstruktivne. Med pogovori so se po vsej Evropi odvijali solidarnostni protesti z Grčijo proti varčevanju. Samo v Atenah se je zbralo 25.000 ljudi, demonstracije pa so potekale tudi v Italiji, Veliki Britaniji in na Portugalskem.   V jemenskem mestu Taiz se je več deset tisoč ljudi zbralo na ulicah, da bi izrazili nezadovoljstvo z novo oblastjo. Po državnem udaru in razpustitvi parlamenta so to namreč prevzeli Hutiji, etnična skupina, ki se je zaradi domnevne deprivilegiranosti in koruptivne državne oblasti prelevila v politično silo. Protesti, ki so potekali tudi po drugih jemenskih mestih, sovpadajo s četrto obletnico jemenske verzije arabske pomladi, ki je po več mesecih protestov takratnega predsednika Alija Abdullaha Saleha prisilila k odstopu. Svoj politični in vojaški uspeh naj bi Hutiji sicer dolgovali prav delu vojske, še vedno zvestemu nekdanjemu predsedniku, ki naj bi tako iz ozadja še vedno vlekel niti.   Ameriški predsednik Barack Obama je kongres zaprosil za odobritev nadaljevanja napadov na položaje Islamske države v Siriji in Iraku. Odobritev kongresa ne bi v ničemer spremenila bombardiranja, ki ga ZDA in koalicija pod njenim vodstvom izvajajo že zdaj, bi pa po besedah Obame poslala močno sporočilo, da je Amerika združena v

Radio Študent, 12. februar 2015 ― V okcidentalnem pogledu se Nigerija morda prikazuje kot ruralna eksotika, ki spominja na mesto Gogi, saj se razen napadov islamistične milice Boko harama in vojaških udarov ne dogaja prav dosti drugega. Wikipedijski faktografski podatki, kot so denimo 148 milijonov prebivalcev ali pa 40 odstotna nepismenost, niso za evropocentrični pogled povprečnega zahodnjaka prav nič presenetljivega, kvečjemu še dodatno utrdijo stereotipe o zaostali Afriki.   Velik razkorak med zahodnjaškim in nigerijskim izobraževalnim sistemom in posledični opolnomočenosti tamkajšnjih prebivalcev lahko pripišemo burni zgodovini Nigerije, ki se je od staroselcev, živečih v plemenih, preobrazila v kolonialno državo, služečo svojim prisilnim gospodarjem z vsemi vzponi in padci naftnega izvoza ter borbami za neodvisnost. Tako so prišli do svoje države, nad katero sedaj bedijo mednarodne skupnosti.   Za uvodni pregled Nigerije smo se pogovarjali s profesorjem na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, Nikolajem Jeffsom:   ///izjava se nahaja v posnetku   Stereotipi se hitro razblinijo, ko se poglobimo v družbene procese in dinamiko Nigerijske zgodovine.   Zgodovino Nigerije je tako kot večino afriškega kontinenta zaznamoval kolonializem. Po berlinski konferenci leta 1884, na kateri so imperialne velesile razkosale Afriko in njene dele pripojile k svojemu ozemlju, je na nigerijskem območju leta 1900 angleška kraljevina uradno vzpostavila kolonijo severnega in južnega nigerijskega protektorata. Enotna kolonija Nigerija je bila administrativno vzpostavljena šele leta 1914, ko so Britanci vzpostavili takoimenovani posredni način vladanja, kar pomeni, da so imeli izvršno in zakonodajalsko moč, medtem ko so za vsakdanje življenje in običaje skrbeli lokalni afriški poglavarji.   Kolonialni sistem je za svoje upravljanje potreboval dobro delujočo administracijo, ki je skrbela za gladko funkcioniranje. S tem namenom so kolonialisti tudi ustanavljali šole in

Radio Študent, 12. februar 2015 ― “Če želi Evropska unija imeti koristi od največjega prostotrgovinskega sporazuma do sedaj, bo morala plačati ceno.” To je sporočilo ameriškega kongresa po predstavitvi Zakona o povečevanju tržnih in gospodarskih dejavnosti Izraela. Ta predvideva prepoved ekonomskih sankcij za Izrael s strani trgovinskih partneric Združenih držav Amerike. To pomeni, da se bo Evropska unija ob morebitni potrditvi transatlantskega prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU, krajše TTIP morala zavezati, da proti Izraelu ne bo izvajala bojkota, umika investicij ali drugih ekonomskih sankcij. Zakon, ki ga je že nekaj časa pripravljala proizraelska lobistična organizacija AIPAC, mora prestati še glasovanje v pristojnem odboru, podporo pa je že dobil pri Republikancih in Demokratih. Ameriška politika je tako znova pokazala složnost pri prizadevanju za blagostanje države Izrael.   Selimo se čez lužo. Evropski parlament je sprejel resolucijo za usklajeno pripravo zakonodaje o evidenci podatkov o potnikih in njihovem varstvu. Gre za takoimenovano protiteroristično zakonodajo, ki predvideva večji nadzor na schengenskih mejah in izmenjavo informacij organov kazenskega pregona z agencijami Evropske unije v večjem obsegu. Evropski poslanci so podprli tudi naložbe v socialne in izobraževalne programe s tovrstno tematiko. Več, Tanja Fajon, evropska poslanka. Izjava je na voljo v posnetku v oddaje. Resolucija je bila sprejeta pred današnjim vrhom voditeljev Evropske unije, na katerem se naj bi v glavnem razglabljalo o protiterorizmu, nekaj minut pozornosti bo zagotovo dobil tudi konflikt v Ukrajini, saj je v Bruselj na srečanje prišel ukrajinski predsednik, Petro Porošenko.   Porošenko naj bi prisotne šefe držav seznanil s situacijo v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin je po pogajanjih v beloruskem Minsku oznanil premirje v Ukrajini, ki naj bi nastopilo 15. februarja ob polnoči. Sporazum o premirju je sicer enak tistemu iz septembra lani, ki je predvideval umik obeh si

Radio Študent, 12. februar 2015 ― Vidnejši prostor se končno vzpostavlja tudi za slovenske oblikovalce vidnih sporočil. V sklopu samostojnih razstav se tako v sodelovanju s Fundacijo Brumen danes ob 18.uri v Mestni hiši odpira prva razstava, katere krstitelj bo Nenad Cizl. Nenad Cizl že 20 let deluje na področju ilustracije in grafičnega oblikovanja. O tem, kakšna je umeščenost samih vidnih sporočil v današnji prostor zanj in njegov odnos do oblikovanja in ilustracije, v naslednji izjavi: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Kakšen opus del lahko pričakujemo na razstavi in ali bo ta tudi prodajna: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Zanimalo nas je, koga od slovenskih in tujih oblikovalcev vidnih sporočil bo Cizl vidneje izpostavil: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje. Nazadnje smo sogovorca povprašali, kako je potekalo sodelovanje s Fundacijo Brumen in kako vidi Mestno hišo kor prostor razstave: *Izjava se nahaja v posnetku oddaje.   Po razstavi lahko naredite nekaj korakov do Kinodvora, ki bo ob 21. uri po Liffu premierno predvajal zadnji del filmske trilogije Roya Anderssona. Prva dela, Pesmi iz drugega nadstropja in Ti, ki živiš, bo po petnajstih letih zaključil Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju.

Radio Študent, 12. februar 2015 ― "I know they say the first love is the sweetest, but that first cut is the deepest, I tried to keep us together you were busy keeping secrets, secrets you were telling everybody but me... don’t be fooled by the money I’m still just young and unlucky." - Drake, Karaoke, iz albuma Thank Me Later "When I text you, it's cause I miss you. when I don't text you, it's cause I'm waiting for you to miss me." - Twitter račun Relationship Goals >tfw Valentine's Day Image c/o Anja Romih   Soundcloud bonus :) "In high school, I was dating my very first girlfriend for 2 months just before Valentines Day. I bought about ten really cool pins with cool bands and stuff on them, which took a lot of time to pick out and buy online without a credit card. I gave them to her on valentines day as planned, and in return I got an unboxed gold chain - the kind that burly guys wear with tank tops. She wasn't happy about my gift, and gave me a breakup note the next day and asked for her chain back. I gave it back that day, but i never got my pins back. This mix is helping me get over that moment. :-( Happy Valentines Day." - Spremna beseda k It's Complicated ❥❥❥❥ Mix

Radio Študent, 12. februar 2015 ― Strip z lanskoletno letnico izdaje, h kateremu se oziramo danes, je bil marsikje brez razloga spregledan. Eden od razlogov je verjetno ne prav pogosto število izdaj založbe Društvo za domače raziskave, ki je poskrbela za izid tokratnega stripovskega albuma. Kreativne ideje je stripu posodil dvojec komaj dvaindvajsetletnega risarja Tiborja Bolhe in scenaristke Alenke Pirman, katere prvo večjo pregledno razstavo smo lahko videli že lani v prostorih MGLC in traja do 1.marca. Scenarij je sicer svoje fabulativne začetke dobil že v letih od 1999 do 2003. Ker so sodelovanja med scenaristi in risarji stripov v Sloveniji še vedno zelo redka, pa stripovski album V liftu nakazuje, da se bo trend vendarle morda počasi začel obračati. V liftu je strip, o katerem nam že naslov pove veliko. Srečamo se z dvigalom, v katerem se srečujejo različni liki, prihajajoči iz različnih ozadij. Po navadi gre za srečanja v dvoje. Pri tem je uporabljena enostavna, abstrahirana, skoraj dadaistična risba, narejena s črnim flomastrom na belo podlago. Ozadje je nepomembno in predvidljivo ter posledično neizrisano. Različna poglavja se ločujejo brez besed, s popolnoma črnim listom, ki predstavlja konec ali začetek nekajsekundne vožnje z dvigalom. Podolgovat format je povzročil, da je vsak panel na svoji strani, zaradi tega je izdaja primerno precej debela. V stripu se srečamo sprva zgolj z banalnimi pogovori, polnimi pavšalnih trditev. Govora je tako o vremenu kot o telesnih bolečinah. Polznanci si z njimi krajšajo čas ob postavitvi v intimno okolje dvigala. Po drugi strani gre tudi za priložnost ohranjanja stika z ljudmi iz okolice. Včasih pa ravno nasprotno, zgolj za razbijanje nerodne tišine z vprašanji, na katera v resnici ne bi potrebovali ali hoteli odgovora. Za nekatere je dvigalo kraj perečih aktualnih debat ali jamranja nad težkim vsakdanom, pri čemer je v dvigalu vedno prisotna tudi avtorica besedila, Alenka Pirman, ki gre do sedmega, potem pa peš eno nadstropje nižje. Raje n