Poiesis, 28. februar 2016 ― Z ozirom na umeščenost poezije in literature v družbo obstajata vsaj dva pogleda: prvi književnost in ukvarjanje s književnostjo vidi kot privilegij, drugi pravi, da mora biti književnost javno dobro. Na vrhu tvoje internetne strani berem: »Moje geslo je – literatura pripada vsem!« … (http://users.triera.net/pungartm/index.html) Stvarno je tako, da samo malo literature pripada vsakomur. Nekaj zaradi tega, ker splošno izobraževanje ne daje veliko haska, raje od literature odganja. Če trdim, da literatura pripada vsem, se zdi morda demagoško in povezano z iluzijami o možnosti kulturne razgledanosti množic. Ja, tudi to je. Množične ideologije, kot je nacionalizem, zlorabljajo literaturo za obvladovanje, prodajajo pa v glavnem šablone in površno navdušenje. Vsakdo si lasti Prešerna, navdušeno prepeva »le sosed bo mejak«, večini, tudi tistim z izobrazbo, pa ne smeš omeniti Hrvata ali Avstrijca ali Madžara ali Italijana, kaj šele Čeha ali Rusa ali Žida. Manj ko poznajo literaturo, bolj dovzetni so za samopoveličevanje. Literatura igra precejšnjo vlogo v socialnih gibanjih, v katerih nastajajo novi koncepti, in v emancipaciji posameznika, a na žalost smo danes prej v razpadu in propadu kot v nekem napredku. Ne spomnim se, da bi bila Slovenija socialno bolj statična in razgrajena, kot je danes. Tako literatura navkljub angažiranosti ostaja [...]