Notranjsko primorske novice » Kultura, 11. november 2016 ― Cerknica – Notranjski drevak, ki so ga za prevoz ljudi, živine in blaga uporabljali na Cerkniškem jezeru, je prva enota nesnovne dediščine, vpisana v nacionalni register kulturne dediščine. Nosilka pobude Ljoba Jenče si prizadeva, da bi plovilo – podobne so uporabljali ali jih celo še tudi v Loški dolini in na Planinskem polju –, vpisali tudi na Unescov seznam, a je do tja še dolga pot. Dokumentarne slike nosijo zgodbe o uporabi drevakov na jezeru; na ohceti pri Šemičevih z Jezera leta 1910 so nevesto, svate in balo z Otoka na Dolenje Jezero pripeljali kar na drevakih. Foto: arhiv Hiše Izročila Nadaljevanje zgodbe o drevaku, ki je konec lanskega leta našel svoje mesto v nacionalnem registru nesnovne kulturne dediščine, kot nosilca izročila in znanja pa sta vpisana Anton Lovko skupaj s Hišo izročila in Vekoslav Kebe z Dolenjega Jezera, je Jenčetova včeraj predstavila v kulturnem domu v Cerknici. Kot je poudarila, je Hiša izročila z dokumentiranjem izdelave »čouna« in prenosom znanja, ki ga je Anton Lovko posredoval svojim potomcem pa tudi dijakom srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, opravila ključno nalogo. A bi ta lahko bila zaman, če čoln, izdelan po tradicionalni metodi, med ljudmi ne bo našel svojega mesta. Ljoba Jenče in Miran Erič, Drevak Foto: Notranjsko-primorske novice »Na strani države pa tudi lokalne skupnosti, Občine Cerknica in Notranjskega regijskega parka, je, ali bodo prepoznali možnost, potrebo ali celo nujo, da implementirajo živo dediščino,« pravi Ljoba Jenče, ki opozarja, da Unescova konvencija varuje dediščino, dokler je ta še živa. »Čaka nas še veliko dela; ne gre le za sredstva, gre tudi za to, ali bodo ljudje drevak živeli naprej kot svojo dediščino, ki nudi veliko možnosti za razvoj dodatnih dejavnosti, ne le na jezeru, pač pa tudi na drugih kraških poljih v porečju Ljubljanice, kjer so nekoč že uporabljali podobna plovila.« Uporaben bi lahko bil v turistični ponudbi, pri izobraževanju pa tudi za rekreacijo.