Top 10 – Januar 2017

Top 10 – Januar 2017

Podoba-Glasba, 3. februar 2017 ― 1. SOHN – Hard Liquor 2. Jamiroquai – Automaton 3. Young Thug – Wyclef Jean 4. Residente – Somos Anormales 5. Bonobo – No Reason 6. Jenny Hval – The Great Undressing 7. Real Estate – Darling 8. Watsky – Stick To Your Guns 9. Chaz Bundick Meets The Mattson 2 – Star Stuff 10. […]

Dolgoletna članica igralskega ansambla SLG Celje Anica Kumer prejela prvo priznanje celjske zvezde za življenjsko delo na področju kulture

SLG Celje, 3. februar 2017 ― Med štirimi predlaganimi kandidati za priznanje celjske zvezde za življenjsko delo na področju kulture je komisija po temeljiti obravnavi vseh predlogov, utemeljitev in spremljevalnih gradiv soglasno odločila, da prvo priznanje celjske zvezde za življenjsko delo prejme priljubljena, spoštovana in priznana dramska umetnica Anica Kumer. Predlog z utemeljitvijo upravnice mag. Tine Kosi je podal javni zavod SLG Celje s priloženimi izjavami podpore s strani predstavnice ZDUS Mance Ogorevc, sindikalnega zaupnika Damjana M. Trbovca ter uglednih zunanjih sodelavcev SLG, režiserja Borisa Kobala in režiserja ter red. prof. na AGRFT UL Matjaža Zupančiča. Kot je zapisano v dokumentirani obrazložitvi predlagatelja, je Anica Kumer v vlogi Junone v Viharju Williama Shakespeara 12. februarja 1965 prvič stopila na celjski oder, kjer je na nadvse ustvarjalno razgibani nadaljnji umetniški poti ustvarila več kot 120 vlog. Kot dramska igralka in kot radoživa komedijantka je blestela v vseh dramskih zvrsteh, od tragičnih do komičnih vlog, od psihološkega realizma do sodobne tragikomedije, groteske in ludističnega absurda, od muzikala do fantazijsko razigranih uprizoritev za otroke. Prve pomembne vloge segajo v obdobje konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ustvarjalno in požrtvovalno sodelovala pri kakovostni rasti in uveljavitvi splošno prepoznavne in priznane ansambelske igre celjskega igralskega kolektiva. Iz tega, lahko bi dejali »Cankarjevega obdobja«, so vloge Anke v Hlapcih, Pavle v Romantičnih dušah in Jacinte v Pohujšanju v dolini šentflorjanski, za katero je leta 1967 prejela diplomo Borštnikovega srečanja in nagrado Sklada Staneta Severja, ter ne nazadnje naslovna vloga v Lepi Vidi (Sterijeva nagrada v Novem Sadu 1980). Nagrado Prešernovega sklada je prejela za že omenjeno Jacinto in za naslovno vlogo v Zuppovi dramatizaciji opere Tosca. Leta 1982 je bila ponovno nagrajena na Borštnikovem srečanju za vlogo Isabelle v igri Sestri Wendy Kesselman. Prejela pa je tudi z
Kaj so Antideutsche?

Kaj so Antideutsche?

Radio Študent, 3. februar 2017 ― Preteklo leto sem preživel na Erasmus izmenjavi v nekem majhnem mestecu na jugozahodu Nemčije, nekakšni nemški Škofji Loki z univerzo. Kljub pogreznjenosti globoko v morečo meščansko otopelost pa je mestece imelo razmeroma močno skvotersko in antifa sceno. A šele ob stiku s to sceno, ki bi mi po vseh pričakovanjih morala biti najbolj domača, sem doživel resen kulturni šok: nemški antifašisti namreč skorajda brez izjem podpirajo Izrael v boju proti “barbarskemu islamu”. Pa ne le med alternativci, domala konsenz o podpori apartheid režimu vlada tudi v etablirani levici, kot je stranka Die Linke in vsak, ki bi si drznil trditi nasprotno - takih v Nemčiji ni več veliko - v trenutku obvelja za antisemita in fašista. Ne le, da je vsakršna kritika Izraela v Nemčiji skorajda avtomatično razumljena kot antisemitizem, težava je hujša: da je mogoče vzdrževati vero v pripoved o Izraelu kot demokratični državi, paragonu evropskih vrednost med Arabci, je nujno Arabce prikazati kot necivilizirane barbare, samomorilske verske blazneže, ki opasani z razstrelivom jurišajo na vse, kar je nam, razsvetljenim evropejcem, sveto. In res, islamofobija je v Nemčiji prisotna ne le na skrajni desnici, kot sta stranka Alternativa za Nemčijo ali gibanje Pegida, temveč prikrito celo v velikem delu antifašistične in leve scene. Ta ničta toleranca do rasizma, kadar bi lahko šlo za antisemitizem, in popolno nezaznavanje problematičnosti, kadar gre za islamofobijo, je neverjetna. Zgolj za primer: največji politični škandal, ki je tedaj pretresel zvezno deželo, v kateri sem živel, je bil, ko je Wolfgang Gedeon, bivši maoist, danes pa poslanec rasistične skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo, v deželnem parlamentu izrekel: “Kot je Islam zunanji, tako so bili nekoč talmudski Judje notranji sovražnik krščanskega zahoda.” Škandal, ki je nastal zaradi te izjave, je povsem razumljiv, kar pa je presenetljivo, je, da ob vsesplošnem zgražanju nisem zasledil niti enega prispevka v medijih,

Jože Tisnikar: Poslednja srečanja

Kamra.si, 3. februar 2017 ― Turistično društvo Celje v petek, 3. februarja 2017, ob 19. uri vabi v Kvartirno hišo na odprtje razstave Jožeta Tisnikarja  z naslovom Poslednja srečanja. Razstava, ki je nastala v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti,  bo na ogled do 28. februarja.  Vstop prost.   

FOLK UNION: KRANJSKI FURMANI

Glasbena matica, 3. februar 2017 ― sreda, 22. februar 2017, 20.00 Ljubljana, Miklošičeva 1, Grand Hotel Union, Kavarna Union Pevci ljudskih pesmi Kranjski furmani so se oblikovali leta 1995 iz vrst Akademske folklorne skupine Ozara iz Kranja. Njihov pesemski repertoar obsega najrazličnejše pesmi tako po vsebini … Continue reading → The post FOLK UNION: KRANJSKI FURMANI appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.
In memoriam JAKI LIEBEZEIT (1938–2017)

In memoriam JAKI LIEBEZEIT (1938–2017)

Radio Študent, 3. februar 2017 ― In memoriam JAKI LIEBEZEIT (1938–2017) V DJ grafitih smo se spominjali Jaki Liebezeita, še enega glasbenika, ki je nedavno, natančneje 22. Januarja, zaradi nenadne pljučnice zapustil svoj bobnarski set. Brgs in Aleš sva se sprehajala po njegovi obsežni diskografiji, vrtela predvsem veliko glasbe in se zraven še ozrla v nekatere podrobnosti njegove glasbene zgodovine, bobnarskih tehnik, se vprašala, kaj o njemu meni glasbeni svet onkraj krautrockerske nostalgije in dala besedo neutrudnemu kronistu svetovne ritemske godbe Bojanu Vrliču. Kdo je torej bil Jaki Liebezeit, kako je zvenel in kako je prišel do svojega zvena? http://www.spoonrecords.com/news/obituary.php https://www.rbmaradio.com/shows/fireside-chat/episodes/jaki-liebezeit http://www.moderndrummer.com/2017/01/jaki-liebezeit-hero-generation-thinking-alternative-groovers/ http://www.moderndrummer.com/2004/05/jaki-liebezeit/   DISKOGRAFIJA (brez Can):   Phantom Band: 1980 Phantom Band 1981 Freedom of Speech 1984 Nowhere Z: Jaki Liebezeit; Helmut Zerlett (klaviature).   Irmin Schmidt: 1991 Impossible Holidays 1987 Musk at Dusk   Holger Czukay: 1987 Rome Remains Rome 1993 Moving Pictures 1999 Good Morning Story Z: Holger Czukay (vokal, kitara, bas, vzorčenje, radio); U-She (vokal); Michael Karoli (kitara); Irwin Schmidt (klaviature); Jah Wobble (bas); Jaki Liebezeit (bobni, tolkala, vzorčenje). 2007 Time and Tide   Michael Rother: 1977 Flammende Herzen 1978 Sterntaler 1979 Katzenmusik 1982 Fernwarme 1998 Chronicals 1   Brian Eno: 1977 Before and After Science 1995 Spinner   Burnt Friedman: 2002 Secret Rhythms, Vol. 1 2005 Out In The Sticks (Burnt Friedman, Jaki Liebezeit & David Sylvian) 2006 Secret Rhythms, Vol. 2 2008 Secret Rhythms, Vol. 3 2008 Un 2010 5/7 2011 Secret Rhythms, Vol. 4 2011 Secret Rhythms+ 2013 Secret Rhythms, Vol. 5   David Sylvian: 1988 Plight & Premonition Flux And Mutability  
Občasne razstave: Prapoti skozi praproti - Arheološka topografija dolin Tolminke in Zadlaščice

Občasne razstave: Prapoti skozi praproti - Arheološka topografija dolin Tolminke in Zadlaščice

Tolminski muzej, 3. februar 2017 ― Arheološka razstava Prapoti skozi praproti avtorja Mihe Mlinarja je prispevek Tolminskega muzeja k obeleževanju naziva "Tolmin - Alpsko mesto 2016". Z drobnimi arheološkimi najdbami poskuša prikazati življenje v strmih bregovih dveh ozkih alpskih dolin pred tisočletji, življenje ob starih gorskih poteh - prapoteh, ki so Tolminsko povezovale z Bohinjem in ostalimi območji. Najstarejši mezolitski najdišči na Pretovču in ...
Na kratko si odpočijmo od Tomaža Lavriča

Na kratko si odpočijmo od Tomaža Lavriča

STRIP.ART.NICA, 3. februar 2017 ― Dušan Kastelic Dušan Kastelic (foto: Nikolaj Pečenko) Izak Košir/Intervju 31. januar 2017 ob 17:00 “Nisem politični umetnik, ampak po nekem naključju vedno padem v središče dogajanja” Dušan Kastelic O delih risarja, ilustratorja in umetnika z veliko začetnico njegovi sodobniki in poznavalci govorijo o superlativih, o njem kot osebi pa prijatelji kot o skromnem in nadvse […]
V Gradcu slovenska gledališka predstava

V Gradcu slovenska gledališka predstava

Slovenci.si, 3. februar 2017 ― Slovenski kulturni praznik bodo že danes, v petek, 3. februarja 2017, obeležili v Gradcu. V gledališču Werkraum bo igralka Metka Pavšič uprizorila monodramo Vinka Möderndorferja z naslovom Ničesar ne obžalujem.   The post V Gradcu slovenska gledališka predstava appeared first on Slovenci.
Ne bomo jamrali, ampak …

Ne bomo jamrali, ampak …

Radio Študent, 3. februar 2017 ― Na današnji seji Nacionalnega sveta za kulturo se je izkazalo, da je glavni problem javne kulturne infrastrukture plesen. Ta napada arhive in muzeje. Sicer je poleg večnega problema pomanjkanja denarja prisotna tudi prostorska stiska. Udeleženi iz različnih kulturnih institucij predvsem ne želijo jamrati in ostajajo optimistični. Tudi po tem, ko so znižali potrebno financiranje na 95 milijonov. Direktor arhiva Bojan Cvelfar lepo povzema jamranje predstavnikov institucij. Izjava   Še leta 2017 se pogovarjajo o neuspešnem kulturnem turizmu, ki je našel prostor v prispevkih skoraj vseh udeleženih. Iz govora Dragana Matića se zdi, da je to čisto nova stvar. Izjava     Poudarja ga tudi državna sekretarka Damjana Pečnik, ki kulturno dediščino kot pomemben element umešča v turizem. Izjava     Izgleda, da se samo direktor zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin zaveda, da je kulturni turizem star vsaj toliko kot Eifflov stolp. Še vedno pa mu posveča veliko pozornosti. Izjava     Glavne ugotovitve seje so bile, da so projekti v glavnem nedokončani in ni vlagateljev, saj se jim denar ne povrne. Na hitro so za to zakrivili krizo. Direktor arhivov se zaveda, da sami niso zanimivi za vlagatelje, splošno nezanimanje je pedagoško predstavil minister Anton Peršak. Izjava   Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski je na seji izvedela veliko novega, nam pa se je le potrdil sum, da nimamo dovolj denarja in turistov.   Jutro je na kulturnem ministrstvu preživela vajenka Ana.
Nina Šenk sprožila preskok v dojemanju sodobne glasbene umetnosti

Nina Šenk sprožila preskok v dojemanju sodobne glasbene umetnosti

Marijan Zlobec, 3. februar 2017 ― Nagrado Prešernovega sklada za leto 2017 dobi skladateljica Nina Šenk.  Poznamo jo že dolgo kot najbolj ambiciozno slovensko skladateljico, zelo aktivno in ustvarjalno ter z mnogimi mednarodnimi nastopi. Nina Šenk, foto http://www.ninasenk.petrin.si Njene skladbe so bile izvedene na pomembnejših festivalih v tujini in doma (New York Philharmonic Biennial, Salzburger Festspiele, Young Euro Classic Berlin, Kasseler […]
Ichisan ob izidu albumskega prvenca

Ichisan ob izidu albumskega prvenca

Radio Študent, 3. februar 2017 ― (foto: Meta Wraber) Pred jutrišnjim promocijskim nastopom v klubu K4, poslušamo glasbo domačega mojstra zapeljive plesne elektronske glasbe Ichisana, z njegovega pravkar objavljenega (solističnega) albumskega prvenca Aperitiv, ki so mu ga založili pri nizozemskemu Bordello A Parigi. O ozadju nastajanja plošče bo več povedal sam, zavrteli pa bomo tudi kakšno skladbo po njegovem izboru... https://soundcloud.com/ichisan http://www.ichisanmusic.com/  

Ob slovenskem kulturnem prazniku vabljeni k ogledu komedije Meglica, 8. 2. ob 19.30

SLG Celje, 3. februar 2017 ― Ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu, vabljeni k ogledu Meglice, komedije, ki tematizira pomen umetnosti v vsakdanjem življenju posameznika, in v življenju tistih, ki umetnost vrednotijo tudi profesionalno. 8. februarja ob 19.30 na Malem odru. Vabljeni. Predstavo si lahko ogledate tudi v sklopu Spomladanskega gledališkega trojčka in si do aprila ogledate tri vrhunske uprizoritve za 20 evrov.    8. februarja ob 19.30 pripravljamo ponovitev komedije MEGLICA Stephena Sachsa v režiji Jerneja Kobala o razkrivanju pristnosti abstraktne stvaritve Jacksona Pollocka, 11. marca ob 19.30 ponovitev drame NORA ALI HIŠA ZA LUTKE Henrika Ibsena v režiji Nikole Zavišića o emancipaciji ženske v togem meščanskem zakonu 19. stoletja in 1. aprila ob 19.30 gostujočo predstavo BOG MASAKRA Yasmine Reza v režiji Lee Anastazije Fleger in izvedbi HNK Varaždin o ujetosti starševstva v forme, ki zakrivajo resnico o življenju. Vabljeni. 
Oligarkh: Anatoliy

Oligarkh: Anatoliy

Radio Študent, 3. februar 2017 ― Samozaložba, 2016   http://oligarkhofficial.bandcamp.com/album/anatoly" href="http://oligarkhofficial.bandcamp.com/album/anatoly">Anatoly by OLIGARKH Podobno kot za Slovenijo je tudi za države vzhodnega bloka veljalo, da se glasbeniki po padcu železne zavese še lep čas niso znali ali pa niso hoteli otresti spon z zapuščinami svojih starejših rojakov. To je potem pogosto botrovalo precej nenavadnim glasbenim hibridom, ki so na eni strani ohranjali elemente narodne identitete in na drugi povzemali obrazce zahodnjaške glasbe. V mnogih primerih je ta logika botrovala zanimivi glasbi, še večkrat, predvsem v primerih popularnejših muzik, pa se je zdelo, da vzhodnjaški glasbeniki te tvari počnejo z nekajletno zamudo. Na nek način razumljivo. Takrat, ko so posvojili kakšen tak trend, sta ga na Zahodu ponavadi zamenjala že dva ali pa trije novi, zato je ta glasba praviloma izpadla precej zastarelo. Precej bolj na tekočem z aktualnim dogajanjem pa so vzhodnjaški glasbeniki seveda bili ob razmahu svetovnega spleta. Ne le, da so takrat ažurno začeli slediti aktualnim trendom, pač pa so jih v nekaterih primerih začeli celo sooblikovati. Za elektronskega producenta oziroma zdaj tročlanski kolektiv iz Sankt Peterburga, ki deluje pod imenom Oligarkh, se zdi, da s svojim drugim albumom Anatoliy počne vse omenjeno hkrati.  Ker vzorčijo pravoslavne cerkvene nagovore in (ruralna) ljudska izročila, jih lahko najdete v kontekstu novega ruskega pojava pravoslavnega hiphopa. Ker na drugi strani povzemajo elemente trapa in postsocialistične predmestne ali pa getovske estetike, se še bolj domače počutijo v kontekstu sodobne urbane glasbe. Tistega, česar ne povejo s povzorčenimi pridigami ali glasbo, povejo z vizualnimi kolaži, v katerih zrcalijo zmedenost in kompleksnost sodobne ruske stvarnosti, na eni strani potopljene v konservativno preteklost in na drugi v blišč in bedo ruskega kapitalizma. Ja, njihovemu konceptu je težko karkoli očitati, toda na koncu realni izkupič

Obvestilo o beleženju izposoje za ilustratorje in fotografe v okviru novega Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila

Javna agencija za knjigo, 3. februar 2017 ― Obveščamo vas, da je JAK RS 3. 2. 2017 s strani Ministrstva za kulturo prejela obvestilo o spremembi tolmačenja 7. člena Pravilnika o izvajanju knjižničnega nadomestila.  Ilustratorjem in fotografom bo po novem tolmačenju Pravilnika za izposojo slikanic, stripov in monografskih publikacij do 47 strani priznana celotna izposoja.
Fabjan Hafner: Da b‘ uka žeja me iz tvoj‘ga svéta …

Fabjan Hafner: Da b‘ uka žeja me iz tvoj‘ga svéta …

ARS Esej na radiu, 3. februar 2017 ― Pesnik, prevajalec in literarni zgodovinar Fabjan Hafner je bil med najbolj prepoznavnimi kulturniškimi imeni na avstrijskem Koroškem. Še posebno izostren občutek je imel za prevajanje slovenske poezije v nemščino. V oddaji lahko poslušamo esej prezgodaj umrlega Fabjana Hafnerja, ki si je naslov zanj izposodil pri Prešernovem verzu Da b‘ uka žeja me iz tvoj‘ga svéta […]
Pisateljica Marica Nadlišek Bartol

Pisateljica Marica Nadlišek Bartol

ARS Ars humana, 3. februar 2017 ― Pisateljica, učiteljica, urednica, kritičarka in prevajalka Marica Nadlišek Bartol se je rodila 10. februarja 1867 v Trstu.  Po končanem učiteljišču v Gorici je bila nekaj let učiteljica v tržaškem zaledju, leta 1897 pa je začela urejati prvi slovenski ženski časnik Slovenka, štirinajstdnevno prilogo Edinost. Kot urednica in sodelavka drugih publikacij je pisala predvsem o književnosti […]

PROSTRANSTVA ŽELEZNIŠKEGA KUPEJA

OUTSIDER, 3. februar 2017 ― Danes kar težko verjamemo, da je Evropa brez meja nekoč že obstajala. Ravno v času, ko se nam zdi, da se je evropska ideja začela krušiti in da so se države znova začele odevati v svoje tesne nacionalne plašče (ki so ponekod okrancljani še z obrobo iz bodeče žice), se je morda vredno spomniti, kako [&hellip
Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe

Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe

ZRCalnik, 3. februar 2017 ― Besedo »antropologi« iz naslova bi lahko zamenjali z marsikatero drugo: etnologi, komunikologi, kulturologi … Pravzaprav večina družboslovnih in humanističnih smeri v duhu časa, ki veleva maksimalne izkoristke v čimkrajšem obdobju, zlahka obvelja za nekoristne. To (neutemeljeno) prepričanje gre celo tako daleč, da se tudi pri prijavljanju na projektne razpise za raziskovalno delo s področja humanistike… Več Skrivnost zelenega gumba ali zakaj rabimo antropologe
N0v0tarnica

N0v0tarnica

Radio Študent, 3. februar 2017 ― normal">Julia Holter normal">Beckie Foon aka Saltland normal">Mac De Marco normal">Homeshake normal">Nathan Fake mso-fareast-font-family:"Times New Roman";color:black;mso-fareast-language: SL"> AR;text-decoration:none;text-underline:none">جديد http://bfy.tw/9rvD  

Dan odprtih vrat v Pokrajinskem muzeju Maribor

Kamra.si, 3. februar 2017 ― V Pokrajinskem muzeju Maribor  pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika  8. februarja Dan odprtih vrat. Stalna razstava bo odprta od 10. do 18. ure, ob 11. in 15. uri pa bo po njej organiziran voden ogled. Prav tako vabljeni v Viteško dvorano gradu, kjer bodo istega dne ob 18. uri odprli gostujočo razstavo Likovni zapis EPK Maribor 2012 pet let kasneje, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z Umetniško domačijo Soraj. Predstavljena bodo dela umetnikov, ki so v okviru EPK Maribor 2012 sodelovali v programu Artas. Veselimo se srečanja z vami!
Do srede, 8. februarja, si lahko ogledate razstavi:

Do srede, 8. februarja, si lahko ogledate razstavi:

MGLC Ljubljana, 3. februar 2017 ― Centri grafike: na presečišču, znanja, vedenja in sodelovanja  MGLC je ob trideseti obletnici ustanovitve pripravil razstavo v sodelovanju s sorodnima institucijama iz Beograda – Centar za grafiku i vizuelna istraživanja in Philadelphie – The Print Center. V razstavljenih delih odsevajo najnovejše smernice na področju grafične umetnosti, ki jim sledijo centri. Kustosi razstave: Božidar Zrinski (MGLC Ljubljana), John Caperton (The Print Center, Philadelphia), Ljiljana Tašić (Centar za grafiku i vizuelna istraživanja Akademija, Beograd). GREEN GO HOME Zgodba razstave Tomasa Vuja in Rirkrita Tiravanije je deloma mit in deloma folklora. Instalacija je z uporniškim duhom uperjena v zavojevalce, kolonialne sile in represivno oblast. Kustos: Božidar Zrinski Fotografiji: Jaka Babnik. Arhiv MGLC.

Svetovni dan radia

Statistični urad, 3. februar 2017 ― V Sloveniji je v 2015 delovalo okrog 90 radijskih programov. Ponudili so nam več kot 493.000 ur različnih radijskih vsebin. 28 programov je predvajalo regionalne, 53 programov pa lokalne vsebine.  
Plešasta pevka v Trstu in Staromodna komedija v Mariboru

Plešasta pevka v Trstu in Staromodna komedija v Mariboru

ARS Svet kulture, 3. februar 2017 ― Ob petkih po navadi napovedujemo gledališke premiere ob koncu tedna in tudi v tokratni oddaji bo tako. V Trstu so na oder postavili znamenito Plešasto pevko francoskega dramatika romunskega rodu Ionesca. Na malem odru mariborske Drame pa bo nocoj v režiji Ajde Valcl premierno zaživela Staromodna komedija, ki jo je leta 1975 spisal dramatik in […]
Fausto – Homenaje a Tomaž Pandur

Fausto – Homenaje a Tomaž Pandur

Marijan Zlobec, 3. februar 2017 ― Fausto – Homenaje a Tomaž Pandur Fecha Del 2 al 5 de febrero de 2017 Sala Teatro Español – Sala Principal, Dirección Plaza Santa Ana. Calle Príncipe 25, Horario De jueves a sábado, 20h. Domingo, 19h… Fausto Basado en la obra suprema de Goethe, su gran poema dramático en dos partes, muestra los fragmentos de […]

Včasih zasebno ... Iz osebnih zapuščin, hranjenih v UKM

Kamra.si, 3. februar 2017 ― V počastitev slovenskega kulturnega praznika vas Univerzitetna knjižnica Maribor vabi, da se v ponedeljek, 6. februarja 2017, ob 17.30 uri udeležite odprtja razstave Včasih zasebno ... Iz osebnih zapuščin, hranjenih v UKM. Razstava bo na ogled v Knjižnem razstavišču UKM, v Likovnem razstavišču pa si boste lahko ogledali dela Karla Jiraka iz njegovega slovenskega obdobja. Veselimo se srečanja z vami!

Včasih zasebno ... Iz osebnih zapuščin, hranjenih v UKM

Kamra.si, 3. februar 2017 ― V počastitev slovenskega kulturnega praznika vas Univerzitetna knjižnica Maribor vabi, da se v ponedeljek, 6. februarja 2017, ob 17.30 uri udeležite odprtja razstave Včasih zasebno ... Iz osebnih zapuščin, hranjenih v UKM. Razstava bo na ogled v Knjižnem razstavišču UKM, v Likovnem razstavišču pa si boste lahko ogledali dela Karla Jiraka iz njegovega slovenskega obdobja. Veselimo se srečanja z vami!
Through the back door

Through the back door

Radio Študent, 3. februar 2017 ― Menjamo sveže electro, okisane in klubske techno pasove v zanesljivem detroitskem Ford modelu Le Car, s katerim so pri založbi Clone poskrbeli za reissue buzz leta.  Arnold Steiner, Lake Haze, RX 101, DVS1, Intergalactic Gary, Conforce, Le Car, Parker & Dozzy, Vid Vai... p.s. Bleaching Agent ftw p.s.s. https://soundcloud.com/phi-slovenia/phi002 p.s.s.s. https://www.xlr8r.com/features/2017/02/real-talk-romans-on-the-importance-of-techno-in-the-face-of-fascism/  

Literarni večer z Melito Vidovič

Kamra.si, 3. februar 2017 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vas v četrtek, 9. februarja 2017, ob 19. uri vabi na predstavitev knjige Rezila pod listnato odejo, avtorice Melite Vidovič, ptujske likovne in literarne ustvarjalke. V pogovoru z Gregorjem Korošcem bo predstavila kratke zgodbe, zbrane v njenem knjižnem prvencu. Druženje bomo zaključili z ogledom razstave njenih slik.  Večer bodo z glasbenim nastopom obogatili učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla pod mentorstvom Sandre Vidovič Mlakar. Vljudno vabljeni!    
Mojca Kumerdej polemično nastrojena proti uniformnemu krojenju sveta

Mojca Kumerdej polemično nastrojena proti uniformnemu krojenju sveta

Marijan Zlobec, 3. februar 2017 ― Nagrado Prešernovega sklada za roman Kronosova žetev (2016) prejme pisateljica, filozofinja in kritičarka Mojca Kumerdej. Diplomirala je iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je zunanja sodelavka Kulturne redakcije Dela, za katerega piše o sodobnem plesu, gledališču, performansu, filmu in književnosti. Njen prvi roman Krst nad Triglavom (2001) je humorna in ironična […]
Vsestranski ustvarjalec Andrej Medved praznuje 70 let

Vsestranski ustvarjalec Andrej Medved praznuje 70 let

Misli, 3. februar 2017 ― Svoj 70. rojstni dan danes praznuje pesnik, urednik, prevajalec, esejist, filozof in likovni kritik Andrej Medved. Napisal je več kot 50 pesniških zbirk, za katere je prejel več nagrad: Veronikino, Jenkovo in nagrado Prešernovega sklada. Leta 2014 so mu podelili tudi Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo za galerijsko-muzejsko dejavnost.
Prvo poglavje

Prvo poglavje

Airbeletrina, 3. februar 2017 ― Objavljamo kratko zgodbo Neže Lipanje, ki si je na AirBeletrininem natečaju za kratko zgodbo delila prvo mesto. Drugi finalni zgodbi (Helene Šuklje in Mateje Arnež) bosta objavljeni v naslednjih tednih.

Sigur Ros oktobra premierno na Hrvaškem

Misli, 3. februar 2017 ― Islandci Sigur Ros, katerih glasba deluje kot z drugega planeta, so leta 2012 prvič in edinkrat nastopili v Sloveniji ter očarali. V bližino Slovenije se priznani ustvarjalci ambientalne elektronike v prepletu s postrockom vračajo letos, ko bodo oktobra v sklopu turneje An Evening With Sigur Ros prvič nastopili še na Hrvaškem.
Ars in MMC (recenzija Dvovida)

Ars in MMC (recenzija Dvovida)

Muanis Sinanović, 3. februar 2017 ― V oddaji s knjižnega trga je bil recenziran Dvovid, temu pa sem nekaj besed pristavil še sam. Stvar je mogoče poslušati na naslednji povezavi: klik – in sicer od začetka posnetka. Tekst recenzije je bil objavljen na MMC-ju in ga je mogoče prebrati na naslednji povezavi: klik  
Med starimi ideali in trgom

Med starimi ideali in trgom

Dnevnik, 3. februar 2017 ― V Rotterdamu te dni poteka eden najzanimivejših filmskih festivalov, ki se po obsegu lahko meri z največjimi, kot so tisti v Berlinu, Cannesu in Benetkah, a je hkrati povsem drugačen. V Rotterdamu namreč težko naletite na svetovno znane filme ali...
še novic