Novice

2017-07-07

Svetovna blamaža kulturnega ministra Antona Peršaka

Svetovna blamaža kulturnega ministra Antona Peršaka

Marijan Zlobec, 7. julij 2017 ― Pred zgradbo Ministrstva za kulturo na Maistrovi ulici v Ljubljani je danes potekal protestni shod zaposlenih v javnem zavodu Slovenska filharmonija. Zbor Slovenske filharmonije je najprej zapel slovensko ljudsko pesem Škrjanček poje, žvrgoli. Opozorilni protestni shod je potekal zaradi neuresničene obljube ministra Antona Peršaka o zamenjavi direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča. Protestni shod Slovenske filharmonije pred […]
Litoželezna pitnika – vodni črpalki s pipo – pri vodnjakih v Novi vasi na Bloški planoti

Litoželezna pitnika – vodni črpalki s pipo – pri vodnjakih v Novi vasi na Bloški planoti

Notranjsko primorske novice » Kultura, 7. julij 2017 ― Nova vas – V jedru Nove vasi tik ob cesti, med seboj oddaljena le nekaj deset korakov, stojita velika vodnjaka v obliki korita (štirni). Zgrajena sta iz klesanih kamnitih blokov, povezanih z železnim obročem. Manjši (t. i. Zgornja štirna) stoji severno od domačije Nova vas 14. Kot priča v kamnu vrezana letnica, je bil zgrajen leta 1863, večji (t. i. Mestkov vodnjak) pa leta 1892. Nova vas, zgornji del črpalke pri manjšem vodnjaku – Foto: Simona Kermavnar Zraven obeh korit stojita identični litoželezni vodni črpalki s pipo (izlivki), višine 130 cm: na nizkem štirilistnem profiliranem podstavku, ki je na tla pritrjen s štirimi vijaki, stoji vitek kaneliran stebrič, čigar baza je prav tako kanelirana; prstan črpalke je okrašen s tremi mesnatimi štirilistnimi cvetovi s pestičem v sredini, kapo prekriva storžev okras s potlačenim podvojenim stožčastim zaključkom. Pitnik ob starejšem koritu je ohranjen v celoti, pri mlajšem manjka podstavek, izgubljena je tudi ena rozetka. Do zdaj je veljalo, da sta bila pitnika izdelana v eni od avstrijskih (dunajskih) livarn, raziskava pa je to trditev ovrgla. Narejena sta bila v Salmovi livarni v Blanskem na Češkem; tako po merah kot po videzu se ujemata z njihovim produktom, kar dokazuje objavljena risba vodne črpalke s pipo iz ponudbe v katalogu te livarne. Nova vas, velika štirna – Foto: Simona Kermavnar Blansko ima bogato zgodovino, tesno povezano z železom in produkcijo umetniških odlitkov, ki so jih izvažali po celotni habsburški monarhiji. Leta 1766 je tamkajšnjo železarno kupila plemiška družina Salm-Reifferscheidts (železarna, imenovana Fürst Salm’sches Eisenwerk Blansko). V 2. polovici 19. stoletja so začeli s proizvodnjo litoželeznih vodnjakov in pitnikov (pa tudi izdelkov, povezanih z vodovodnimi napeljavami) ter jo nadaljevali v prva desetletja 20. stoletja, njihova oblika pa se s časom praktično ni spreminjala. Takrat je livarna že imela drugega lastnika, saj jo je leta 1896  kupila praška delni

Sonce v očeh

Naši zbori, 7. julij 2017 ―     Skromnost – je prva beseda, ki mi pade na pamet, ko pomislim na Majdo Hauptman. To je človek,… The post Sonce v očeh appeared first on Naši zbori.

A propos… Kultura in gospodarstvo: Menedžment za vrhunsko umetniško produkcijo in drugačno financiranje.

Radio Kaos, A propos, 7. julij 2017 ― Spoštovani! To je oddaja A propos; Kultura in gospodarstvo, oddaja, v kateri govorimo o povezanosti in odvisnosti kulturnih in umetniških ustanov, organizacij, ansamblov ali posameznikov od razumevanja podjetij za njihovo ustvarjanje na eni – in zanimanju gospodarskih subjektov za kulturo in umetnost – na drugi strani; oddaja je del uredniškega projekta Radia KAOS, s katerim […]
Jože Kokole – osemdesetletnik

Jože Kokole – osemdesetletnik

Biblio terminologija, 7. julij 2017 ― V začetku julija praznuje častitljivi jubilej, osemdeseto obletnico, naš kolega Jože Kokole, znani slovenski bibliotekar, dokumentalist, informatik, prevajalec, telovadec, mednarodni gimnastični sodnik in predvsem dober kolega, na katerega se lahko vedno obrneš po nasvet. Marsikdo med nami ga pozna, od generacije pa je odvisno, v kakšni vlogi. Kar dosti nas je še, ki nam je bil kolega v Centralni tehniški knjižnici in kasneje v Narodni in univerzitetni knjižnici kot vodja Centralnega kataloga in potem svetovalec v takratni Enoti za razvoj knjižničarstva. Več pa vas je najbrž takih srednjih let, ki ste ga srečevali na različnih strokovnih srečanjih, kot predavatelja na takratnem Oddelku za bibliotekarstvo in zagotovo na strokovnih izpitih, kjer je bil izpraševalec in dolga leta omniprezentni predsednik komisije. Jože Kokole se je rodil leta1937 v Ljubljani, na Filozofski fakulteti je diplomiral iz germanistike, v Londonu opravil specializacijo v informatiki in v Zagrebu na tem področju tudi magistriral. V bibliotekarstvu je znal odlično povezovati vsa ta bogata znanja in v osemdesetil letih je postal eden najpomembnejših promotorjev in tudi izvajalcev avtomatizacije knjižničnega poslovanja v Sloveniji pa tudi v takratnem jugoslovanskem prostoru. Že leta 1973 je bil avtor prispevkov in urednik zbornika prvega jugoslovanskega srečanja o uporabi računalnikov v knjižnicah (1. jugoslovenski seminar primeni računara u bibliotekama, Maribor, 8.-9.2.1973), vodil pa je tudi nastanek prvih za knjižnice pomembnih katalogov in podatkovnih zbirk (npr. baza raziskovalnih nalog, ki jih je (so)financirala RSS; eksperimentalna baza tujih monografskih publikacij v SRS ("centralni katalog knjig"); baza naslovov tekoče naročenih tujih serijskih publikacij "centralni katalog tujih revij", kumulativni izpis iz slednje je letno izhajal celo kot posebna številka revije Raziskovalec). Obdelava podatkov je potekala na računalniku v Nuklearnem inštitutu Boris Kidrič, Vinča, in seveda s pomo
Omnibus Kantfest

Omnibus Kantfest

SIGIC - Novice, 7. julij 2017 ― Ob 15-letnici mednarodnega festivala kantavtorstva Kantfest International se na skupnem koncertu, ki bo potekal v petek, 7. julija v Ankaranu, predstavljajo legendarni slovenski kantavtorji.
Gostovanja slovenskih gledališč v tujini

Gostovanja slovenskih gledališč v tujini

ARS Arsov forum, 7. julij 2017 ― Slovenci z gledališkimi gostovanji v tujini dokazujemo, da imamo izredno bogato kulturo, saj samo na področju gledališča lahko ponudimo izjemno raznolikost – od velikih spektaklov do intimnih monodram. Naše predstave so na tujih festival dobro sprejete in gledališča vsako leto prejmejo več deset povabil za gostovanja. Kje smo v primerjavi z gledališči iz tujine, kako […]
Dar bogov

Dar bogov

ARS Jezikovni pogovori, 7. julij 2017 ― Govorniška spretnost je bila za Grke pravi dar bogov. Od retoričnih veščin je bil bistveno odvisen ugled posameznika, boginja retorikov pa se je imenovala Pejtho. O antični retoriki in najpomembnejšem antičnem spisu s tega področja, Aristotelovi Retoriki, v pogovoru s prevajalcem tega dela, filologom doc. dr. Matejem Hriberškom, in izdajateljem knjige, učiteljem retorike dr. Zdravkom Zupančičem. […]
Zgodovinsko središče Dunaja na Unescovem seznamu ogrožene dediščine

Zgodovinsko središče Dunaja na Unescovem seznamu ogrožene dediščine

Misli, 7. julij 2017 ― Unescov odbor za svetovno dediščino, ki zaseda v poljskem Krakovu, je v četrtek na seznam ogrožene dediščine dodal zgodovinsko središče Dunaja. Razlog je načrtovana gradnja stolpnice na obrobju zgodovinskega središča avstrijske prestolnice. Ni pa na seznam, kljub zaskrbljenosti zaradi beljenja koral, dodal Velikega koralnega grebena v Avstraliji.
15. Art Stays in razstava JOŽE

15. Art Stays in razstava JOŽE

ARS Svet kulture, 7. julij 2017 ― Na Ptuju se danes začenja 15. Festival sodobne umetnosti Art Stays. V Dominikanskem samostanu ga bosta odprli razstavi Johanna Feilacherja in Josepha Beuysa. Tema festivala je tokrat posvečena umetnikom, ki se angažirano ukvarjajo z naravo in posledicami človekovega poseganja vanjo. Bogato festivalsko dogajanje se bo odvijalo do 15. julija. V oddaji pa tudi o skupinskem […]
Na Ptuju se začenja 15. festival Art Stays

Na Ptuju se začenja 15. festival Art Stays

Misli, 7. julij 2017 ― Z večernim odprtjem razstav avstrijskega umetnika Johanna Feilacherja in Poklon Josephu Beuysu, nemškemu mojstru instalacij, se danes v Dominikanskem samostanu na Ptuju začenja 15. poletni festival sodobne umetnosti Art Stays. Ta se bo letos osredotočil na umetnike, ki se angažirano ukvarjajo z naravo ter s posledicami človeškega ravnanja.

Robert Waltl bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 7. julij 2017 ― Igralec, režiser, lutkar, umetniški vodja in direktor Mini teatra Robert Waltl je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejel iz rok Marinke Poštrak. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskal bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločil, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Pod snegom Saše Pavček.

Dunja Rutar bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 7. julij 2017 ― Dunja Rutar, učenka 9. razreda osnovne šole v Tolminu, ki v prostem času zelo rada bere in obožuje gledališče, je s pomočjo SiGledalovega iskalnika prebrskala bazo sodobnih slovenskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Zarja in Svit Tjaše Mislej.

Tereza Gregorič bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 7. julij 2017 ― Dramaturginja SNG Nova Gorica in vodja Amaterskega mladinskega odra Tereza Gregorič je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Juša A. Zidarja. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekste Simone Hamer.

Tjaša Črnigoj bere sodobno slovensko dramo

SiGledal Novice, 7. julij 2017 ― Režiserka Tjaša Črnigoj je štafeto branja sodobne slovenske dramatike sprejela iz rok Nebojše Popa Tasića. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je prebrskala bazo sodobnih slovenskih dramskih besedil in se odločila, da obiskovalcem portala v branje priporoči tekst Simone Semenič zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako so se roman abramovič, lik janša, štirindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in inicialki z. i. znašli v oblačku tobačnega dima.
Izbrane pesmi

Izbrane pesmi

KUD Logos, 7. julij 2017 ― Hlačne nogavice Rad ima okus kolena. Poleti ga srka kar iz kože, pozimi pa skozi hlačne nogavice, dokler bombažna dlaka ne odpade in pristane na jeziku. V glavi, nataknjeni na koleno, otrok ureja stvari, ki jih pozna. Mravlja, zmečkana med prsti, ima vonj po kisu. Metulj ima puder. Krt frak. Po koži se da kotaliti […]

Mali veliki stolp

OUTSIDER, 7. julij 2017 ― Aljažev stolp vrh Triglava je slovenski ikonični arhitekturni objekt par excellence. V njem je združena vrsta nasprotij, ki bi v kakšnem drugem objektu ali izdelku morda ustvarjala skoraj komičen konflikt, v majhnem pločevinastem valju na alpskem vršacu pa so se preobrazila v edinstveno sintezo. Začnimo kar z oznako »stolp«. Obrambni stolpi, televizijski stolpi, razgledni stolpi,…
1938 Jermendol – O “vinkeštah”

1938 Jermendol – O “vinkeštah”

Stare slike (Cerknica), 7. julij 2017 ― Za binkošti leta 1938 so se v Jermendolu, kjer je bila znana gostilna Josipa Plosa, slikali fantje in dekleta z Babne Police, Poljan, Šmarate in še od kje. Prišli so plesat in se poveselit, saj so binkošti, ki jim tukaj po domače rečemo vinkešte, velik praznik. Ne vemo, kdo je avtor fotografije, poznamo pa skoraj vsa imena fotografiranih […]

V Berlinu razstava o Kitajski in Egiptu

Misli, 7. julij 2017 ― V Novem muzeju na muzejskem otoku v Berlinu so postavili razstavo Kitajska in Egipt: Zibelki sveta, ki predstavlja kulturni razvoj obeh držav. Predstavljenih je okrog 250 umetniških zakladov obeh civilizacij iz obdobja od 4500 let pred našim štetjem do tretjega stoletja našega štetja. S Kitajske so mnogi prvič na ogled v Evropi.
Kusturica bo prihodnje poletje snemal na Kitajskem

Kusturica bo prihodnje poletje snemal na Kitajskem

Misli, 7. julij 2017 ― Srbski režiser Emir Kusturica je napovedal, da bo julija in avgusta prihodnje leto na Kitajskem začel snemati nov film z delovnim naslovom Vrisak. Za njegovo snemanje je pred dvema tednoma, ko je nastopil v Šanghaju, podpisal dogovor z eno največjih kitajskih podjetij. Pripovedoval bo o moralni dilemi mladega telovadca.
Mlade kritike (Aleš Čeh, Katarina Gomboc in Marta Rataj)

Mlade kritike (Aleš Čeh, Katarina Gomboc in Marta Rataj)

Airbeletrina, 7. julij 2017 ― Objavljamo kritike, prispele na natečaj Mlada kritika, organiziran v okviru Festivala Pranger, festivala pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije (v sodelovanju z Radijem Študent in Društvom slovenskih literarnih kritikov). Zmagovalec natečaja je po izboru žirije, ki so jo sestavljali Goran Potočnik Černe (Festival Pranger), Matjaž Zorec (Radio Študent), dr. Aljoša Harlamov (AirBeletrina) in Veronika Dintinjana (Društvo slovenskih literarnih kritikov), postal Aleš Čeh.
še novic