Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. december 2017 ― Cerknica – Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica je letos pripravila prevod še enega izjemnega dela, ki opisuje tudi Cerkniško jezero in Notranjsko, in sicer Hidrografska in fizikalna pisma iz Kranjske pedagoga, znanstvenika, krasoslovca in raziskovalca Tobiasa Gruberja, ki so izšla leta 1781 na Dunaju. V njih je med drugim opisal fatamorgano na jezeru, po napačnih razlagah Valvasorja in Steinberga pa je pravilno pojasnil fenomen tega notranjskega bisera. Prevod dela: Tobias Gruber: Hidrografska in fizikalna pisma iz Kranjske, Knjižnica J. U. Cerknica, kulturni dom, 6. december 2017 Foto: Notranjsko-primorske novice V knjigi je zbranih 12 pisem, ki jih je Tobias Gruber (1744−1806) pisal baronu Ignacu Edlerju pl. Bornu, 29 bakrorezov in tri priloge, register, slovar in spremno besedo. Kot je v uvodu zapisal pl. Born, pisma obravnavajo hidrografsko podobo dežele, ki ima na tem področju veliko zanimivega. »Seveda sedaj večinoma odpade tisto nadnaravno, za kar se je zdelo, da so v tem iskali in mislili, da so našli, Kircher, Valvasor (Valvassor) in deloma tudi Steinberg. Ampak ali ni eden od najkoristnejših končnih ciljev fizike, da razkrije zmote, da kolikor mogoče razjasni tisto čudežno ter pokaže, da se narava povsod ravna po najpreprostejših načelih, ki ji jih je predpisal Stvarnik?« se sprašuje pl. Born. Gruber je med drugim pravilno razložil delovanje Cerkniškega jezera kot ravnovesja med dotokom padavin in odtokom vode proti morju. Poleg jezera Gruber piše tudi o kraških jamah in ljubljanskih vodah. Gruber je namreč v pismih, datiranih v Ljubljani, Cerknici in Postojni leta 1779, najprej opravičeval povišane stroške gradnje ljubljanskega prekopa (Grubarjevega kanala), ki jo je vodil njegov brat Gabrijel Gruber, nato pa ga je raziskovanje vodilo na Notranjsko. Cerkniška knjižnica je delo izdala skupaj z založbo Maks Viktor. Delo so prevedli Primož Debenjak, Božidar Debenjak in Aleš Maver, spremno besedo pa je napisal Stanislav Južnič. Na predstavit

Rajzefiber-biro, 22. december 2017 ― Kdaj: 27.12.2017Kje: Slomškov trg Brezdomstvo je odraz (ne)zdravja družbe. Ekipa uličnih gledališčnikov iz Maribora v svojih predstavah opozarja na problematiko, s katero se srečujemo v sodobnem svetu. S predstavo Kocka je padla želimo ponuditi samokritičen vpogled v odnos družbe do socialno ogroženih skupin. Pri tem se želimo omejiti na odkrite in prikrite oblike brezdomstva, ki jim širša javnost posveča le malo, premalo pozornosti.  Namen predstave je kritika družbe in kapitalističnega sistema, ki povečuje neenakosti v družbi, in rušenje stereotipnih predstav o brezdomstvu. Kocka je padla je del zimskega uličnega gledališča Ana Mrzla Mariborska, ki poteka pod okriljem festivala Vilinsko mesto. Organizatorji: Društvo Hiša!, Narodni dom Maribor

Notranjsko primorske novice » Kultura, 22. december 2017 ― Ilirska Bistrica – V galeriji Doma na Vidmu v Ilirski Bistrici so 15. decembra odprli jubilejno razstavo slikarja in kustosa galerije Rajka Kranjca z naslovom V sožitju s čudovitim svetom. Razstavo je umetnik pripravil ob svojem jubileju, po dvajsetih letih aktivnega ustvarjanja. Množično obiskana je bila že prvi dan, na ogled pa bo do 17. januarja. Razstava V sožitju s čudovitim svetom, Rajko Kranjec, Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica, 15. december 2017 Foto: Petar Nikolić Kranjec se je javnosti prvič samostojno predstavil decembra 1997, od takrat se je zvrstilo še več kot 30 njegovih razstav. Leta 2002 je na pobudo takratne kulturne organizacije ustanovil Likovno društvo Franceta Pavlovca in mu dolga leta predsedoval. Od leta 2012 vodi galerijo Doma na Vidmu. V petih letih je pripravil in izpeljal več kot 70 različnih razstav in z njimi povezanih dogodkov. Razstavljeni krajinski motivi v akrilni tehniki so nastali v obdobju zadnjih petih let. Slikar je barvno paleto omejil na tri barve, črno, belo in rdečo, ki se pojavlja v nežnejšem, rožnatem odtenku. Rdeča barva velikokrat označuje prijateljstvo – sožitje, v tem primeru sožitje s čudovitim svetom. Tako je svoji najnovejši razstavi nadel naslov V sožitju s čudovitim svetom. Vedno znova je fasciniran nad igro svetlobe in oblik v gozdu, kar se odraža v njegovih delih. Prizadeva si ujeti in ovekovečiti lepoto snežniških gozdov, s potezami čopiča ustvariti toplino in mir, ki ga pričara skrivnostna gozdna pokrajina. Raziskovanje neokrnjene narave nam slikar prek umetniških del ponudi kot možnost občutja, da smo del nečesa večjega. Vsaka slika je ponovno začudenje nad svetom, ki nas obdaja. Slikar nas popelje na potovanje, ko gledamo slike se spomnimo senzacij, ki nam jih ponuja gozd in s kakšnim mirom nas navda. Dogodek je bil na začetku glasbeno obarvan. Nastopila je mlada bistriška violinistka Tjaša Klanac, ki obiskuje 4. letnik študija na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Program na uv