Novice

2019-03-29

V kraljestvu knjig

V kraljestvu knjig

Literatura v živo, 29. marec 2019 ― V četrtek zvečer, deset minut pred uradnim odprtjem knjižnega sejma, napovedanim za šesto uro, se je pred vhodi v paviljon številka ena gnetla kar precejšnja množica ljudi. Spet pa ni bilo take sile in vzhičenosti, kot če bi denimo čakali pri vhodu na kakšen nogometni stadion ali koncertno dvorano, kjer bi nastopil kakšen zvezdnik.
Mlekocen

Mlekocen

Smetnjak, 29. marec 2019 ― Ciklonopedija Reza Negarestanija pravi: »S tem ko so se usodno izpostavili horizontom druge strani, so državni okulturni agenti postopoma zgradili mostove in dvignili zapornice na meji med Državo in Zunanjimi okultnimi entitetami.« Ta poved evidentno priklicuje Marjana Podobnika, novega starega … Continue reading →
Mlekocen

Mlekocen

Smetnjak, 29. marec 2019 ― Ciklonopedija Reza Negarestanija pravi: »S tem ko so se usodno izpostavili horizontom druge strani, so državni okulturni agenti postopoma zgradili mostove in dvignili zapornice na meji med Državo in Zunanjimi okultnimi entitetami.« Ta poved evidentno priklicuje Marjana Podobnika, novega starega … Continue reading →

Razpotja 35: Zvok

Razpotja, 29. marec 2019 ― Kolaž: Klavdija Jeršinovec Uredništvo UVODNIK Katarzičnost zvoka Zvok je povsod okoli nas, če si to želimo ali ne. V sodobnem, hitrem načinu življenja v naše slušno polje vsakodnevno zaidejo najrazličnejši zvoki – od hrupov prometa do glasbe na radiu, od brnenja naprav do človeškega govora. Živimo v dobi hiperprodukcije, v dobi s preveč (namesto dovolj) informacijami. Vsi nam hočejo kaj povedati. Ampak kaj sploh slišimo nakoncu, po vsem tem poslušanju? Kakonaj posameznik izbira med tem, kaj je vredno slišati – in ali sploh lahko izbira? To prenasičenost z informacijami lepo ponazori eksperimentalni film režiserja Godfreya Reggia Koyaanisqatsi, za katerega je glasbo ustvaril Philip Glass. The post Razpotja 35: Zvok appeared first on Razpotja.

Na #Mobility4Creativity priložnost za mobilnost v Aziji

CED, 29. marec 2019 ― Azijsko-evropska fundacija (ASEF) bo na konferenci o mobilnosti #Mobility4Creativity v Ljubljani, 4.–5. apr. 2019 izvedla svojo 14. izdajo ASEF Unplugged. Z nami bo Fatima Avila, ki predstavila shemo za mobilnost »Mobility First!«, namenjeno umetnikom in kulturnim delavcem. Razpis je odprt od 1. do 30. apr. in od 15. maja do 15. jun. 2019.
Avgust Demšar o svoji deveti kriminalki Otok

Avgust Demšar o svoji deveti kriminalki Otok

ARS Izšlo je, 29. marec 2019 ― Pisatelj je ponovno dokazal, da želi razvijati žanr kriminalke in da mu to tudi uspeva Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

V državnem svetu o trajnostnem razvoju družbe

Asociacija, 29. marec 2019 ― V Državnem svetu je 21. marca 2019 potekala 11. seja Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na kateri je bila med glavnimi točkami vloga stanovskih združenj iz področja kulture v trajnostnem razvoju družbe. Seje se je udeležila tudi Asociacija, saj so bili obravnavani zakoni, ki so za razvoj kulture velikega pomena, od proračuna za … Preberi več o V državnem svetu o trajnostnem razvoju družbe
Umrla je vplivna francoska filmska režiserka Agnes Varda

Umrla je vplivna francoska filmska režiserka Agnes Varda

Misli, 29. marec 2019 ― V 91. letu starosti je za posledicami raka v četrtek v Parizu, obkrožena z družinskimi člani in prijatelji, umrla francoska filmska režiserka Agnes Varda, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Agnes Varda velja za eno ključnih imen francoskega novega vala, med njenimi najbolj znanimi filmi pa so Cleo od 5 do 7, Sreča ter Les creatures.

Predavanje: Roger Ballen, Igra prikazni / The Theatre of Apparition

Galerija Fotografija, 29. marec 2019 ― Dan pred otvoritvijo razstave Roger Ballen: Igra prikazni / The Theatre of Apparition, 1. aprila ob 18.00 bo Roger Ballen na predavanju z naslovom Retrospektiva predstavil svoje dolgoletno delo. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.Vstopnina za predavanje znaša 5€. Vstopnice so že na voljo v predprodaji v Galeriji Fotografiji – število sedežev je omejeno! The post Predavanje: Roger Ballen, Igra prikazni / The Theatre of Apparition appeared first on Galerija Fotografija.

Servis: Samozaposleni in bolniška

Asociacija, 29. marec 2019 ― Tudi samozaposleni ustvarjalci v kulturi in kreativnih industrijah lahko v določenih situacijah uveljavljajo bolniško nadomestilo za odsotnost iz dela, vendar so v tem kontekstu v bistveno slabšem položaju kot redno zaposlene osebe. V tokratnem prispevku Servisa za ustvarjalce bomo podrobneje predstavili možnosti in omejitve, ki jih imajo samozaposleni pri uveljavljanju nadomestila za odsotnosti iz dela … Preberi več o Servis: Samozaposleni in bolniška
Moto (odlomek)

Moto (odlomek)

Airbeletrina, 29. marec 2019 ― Gostinski lokal Rio je bil natanko tam, kjer je danes gostilna Momo, nasproti Konzorcija. Za mizo v kotu, takoj za vhodnimi vrati, je sedel gospod Mrak, v družbi plavolasca, za katerega sem vedel, da mu je ime Miran, in slikarja Krištofa Zupeta. Za šankom sta stala Gusar, ki je imel čez eno oko črno prevezo, in Rorček, ki je bil znan po tem, da je z udarcem glave zmaličil strešni žleb iz lahke kovine. Odšel sem v jedilnico, vendar ni bilo tam nikogar in luči so bile ugasnjene. Pogledal sem na vrt, čeprav sem dvomil, da je kdo tam, ker je zaradi dežja še vedno malce mrazilo; za neko mizo sta ob kavici sedela Kraljevič in Volk, kot dva asketa.
Novoodkrita erotična slika slovenskega avtorja na dražbo

Novoodkrita erotična slika slovenskega avtorja na dražbo

Planet Siol.Net, 29. marec 2019 ― Na javni dražbi starin in umetnin se bo to nedeljo v Narodnem muzeju Slovenije znašlo 173 umetnin in predmetov različnih časovnih obdobij in vsebin. Med njimi tudi tablica s hišno številko nekdanjega ljubljanskega kina Sloga, ki je bil na Moše Pijadejevi cesti 39, plakati, Plečnikov načrt za Titov paviljon na Brionih in Podbevškov rokopis. Prodajali pa bodo tudi novoodkrito erotično sliko Ivana Vavpotiča.
Roger Ballen // Igra prikazni

Roger Ballen // Igra prikazni

Galerija Fotografija, 29. marec 2019 ― Roger Ballen Igra Prikazni 2.04.2019 – 30.05.2019 19.00 Roger Ballen, ameriški fotograf naturaliziran v Johannesburgu, v Južni Afriki, je v skoraj petdesetih letih svojega (fotografskega) ustvarjanja izoblikoval prepoznaven slog, ki je dobil ime Balleneska (Ballenesque). Elementi Balleneske so se dinamično sestavljali, prehajali in se dokončno izkristalizirali skozi posamezne faze njegovega ustvarjalnega procesa na presečišču med slikarstvom, risbo, instalacijo, gledališčem, performansom in fotografijo. O razstavi O umetniku SPONZORJI Roger Ballen Igra Prikazni Roger Ballen, ameriški fotograf naturaliziran v Johannesburgu, v Južni Afriki, je v skoraj petdesetih letih svojega (fotografskega) ustvarjanja izoblikoval prepoznaven slog, ki je dobil ime Balleneska (Ballenesque). Elementi Balleneske so se dinamično sestavljali, prehajali in se dokončno izkristalizirali skozi posamezne faze njegovega ustvarjalnega procesa na presečišču med slikarstvom, risbo, instalacijo, gledališčem, performansom in fotografijo. Balleneska poleg prepoznavnega avtorskega sloga označuje nekaj sicer neoprijemljivega, težko določljivega, vznemirjajočega, motečega in mračnega, ki prežema vsa Ballenova dela. Nagovarjajo z nelagodjem prežeto ambivalenco, ki je gledalec ne z/more zapopasti zgolj preko razsežnosti vid(e)nega. Dela odražajo Ballenov mentalni prostor, ki ga avtor razume kot refleksijo človekovega stanja duha na splošno. V njegovem realno imaginarnem prostoru je vse podvrženo metamorfozam in transgresiji; je prostor brez reda, pravil, vrednostnih sodb ali morale. Živali, ljudje, polomljene lutke, igrače in drugi predmeti, odsluženi ali brez očitne namembnosti, naključne linije, čačke, grafiti, packe in madeži na stenah in naivne, skorajda otroške risbe sestavljajo bizarna tihožitja i
Vladimir Jurc in Marija Vidau

Vladimir Jurc in Marija Vidau

ARS Kulturna panorama, 29. marec 2019 ― Dobitnika nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjski opus Kulturna panorama nam prinaša pogovora z nagrajencema Vladimirjem Jurcem in Marijo Vidau, dobitnikoma nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjski opus. Začel se je 13. Slovenski bienale ilustracije v Cankarjevem domu, podeljene so bile nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja; za življenjsko delo jo je  dobil Kostja Gatnik, nagrado bienala pa Milan Erič. Pogledali bomo na tri razstave. V Muzej novejše zgodovine, kjer je razstava Hirošima kot ena izmed prireditev na srečanju PEN, ki bo prihodnji teden. V Lamutov likovni salon v Kostanjevici na Krki, kjer je razstava Želja po svobodi, Dosje: Bosna in Hercegovina in v muzej sodobne umetnosti v Zagrebu – tam se spominjajo 100. obletnice Bauhausa. Novo Gorico je obiskala poljska pisateljica Olga Tokarczuk, v Ljubljani so se začeli Koroški avstrijski kulturni dnevi.

ŽPZ Kombinat se vrača v Pivko.

ŽPZ Kombinat, 29. marec 2019 ― Solidarnostni koncert Pod istim nebom 27. aprila leta 2009 je pivška Športna dvorana Skala pokala po šivih. Odmevale so pesmi upora, ozračje je bilo napolnjeno z uporniško držo in srčnostjo obiskovalcev. Na koncertu, ki ga je pripravil Ženski pevski zbor Kombinat, so nastopili tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Gojmir Lešnjak Gojc, Drago Mislej […]
ŽPZ Kombinat se vrača v Pivko.

ŽPZ Kombinat se vrača v Pivko.

ŽPZ Kombinat, 29. marec 2019 ― Solidarnostni koncert Pod istim nebom 27. aprila leta 2009 je pivška Športna dvorana Skala pokala po šivih. Odmevale so pesmi upora, ozračje je bilo napolnjeno z uporniško držo in srčnostjo obiskovalcev. Na koncertu, ki ga je pripravil Ženski pevski zbor Kombinat, so nastopili tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, Gojmir Lešnjak Gojc, Drago Mislej […]
“Bi imela otroka?”

“Bi imela otroka?”

ARS Svet kulture, 29. marec 2019 ― Mlad par čaka na blagajni, ko on njo nenadoma vpraša, ali bi imela otroka Mlad par čaka na blagajni, ko on njo nenadoma vpraša, ali bi imela otroka. Vprašanje sproži verižno reakcijo osebnih, družbenih in okoljskih vprašanj, s katerimi se v predstavi Pljuča sooči 30-letni par. Igro britanskega avtorja Duncana Macmillana bodo nocoj premierno uprizorili na malem odru ljubljanske Drame. Nastala je v režiji Žige Divjaka in prevodu Tine Mahkota. V oddaji bomo napovedali tudi koncert V troje je lepše, srečanje treh akademskih pevskih zborov in Mozartine. Poročali bomo z razprave ob razstavi Čas brez nedolžnosti in se ozrli na Kitajsko, v mesto Šendžen, v katerem so pripravili mednarodni glasbeni festival. Na njem bosta čez dva tedna nastopila tudi Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor.

Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja

Asociacija, 29. marec 2019 ― Nomad Dance Academy Slovenija, Kino Šiška in društvo Asociacija kot vsebinski partner so 8. marca 2019 organizirali posvet, na katerem so si gostje in udeleženci poskusili odgovoriti na vprašanje, kako ustvariti in povezati rezidence na področju sodobnega plesa v Sloveniji in JV Evropi? V času, ko mobilnost umetnic in umetnikov postaja evropski imperativ, je jugovzhodna … Preberi več o Posvet: Izzivi nomadizma in ustvarjanja

Okvir diplome častnega meščana Kamnika Rudolfa Maistra, 1924

Medobčinski muzej Kamnik, 29. marec 2019 ― Ob rojstnem dnevu generala Rudolfa Maistra in ob prazniku Občine Kamnik smo 29. marca 2019 prejeli v dar od Maistrovega vnuka, g. Boruta Maistra neprecenljiv predmet, ker je osebnih predmetov iz Maistrove zapuščine zelo malo, še manj pa je predmetov vezanih na Kamnik. Prejeli smo okvir diplome, ki jo je leta 1924 prejel Rudolf Maister […] The post Okvir diplome častnega meščana Kamnika Rudolfa Maistra, 1924 appeared first on MM:K.
Prva najava Simpozija o staroverstvu in pokristjanjevanju

Prva najava Simpozija o staroverstvu in pokristjanjevanju

Društvo Slovenski staroverci, 29. marec 2019 ― Letošnji kobariški simpozij o Staroverstvu in pokristjanjevanju bo v soboto, 31.8.2019, v Kulturnem domu Kobarid. Tudi letos bo predavanjem sledil glasbeni del s koncertom in predstavitve novih knjižnih izdaj. Točen program simpozija, seznam predavateljev in kulturni program, bomo objavili v prihodnjih mesecih. Spremljajte našo spletno stran, kjer bomo najavljali predavatelje in program. Tako kot lani,  […]
Srečen kot Lazzaro

Srečen kot Lazzaro

ARS Gremo v kino, 29. marec 2019 ― Filmska pripoved Srečen kot Lazzaro se giblje na meji možnega, a v vsej svoji neverjetnosti zelo kmalu gledalca popolnoma prevzame. Zadnji marčevski dnevi so namenjeni festivalu mladih za mlade – Kinotripu, na rednem sporedu v kinodvoranah je eden presežkov lanskega leta, italijanski film Srečen kot Lazzaro, ki ga je posnela Alice Rohrwacher. Prav tako izstopajoč je drugi film Jordana Peela, režiserja, ki je na izviren in grozljiv način spregovoril o prikritem rasizmu v filmu Zbeži!, zdaj pa je posnel grozljivko Mi. Režiser Tim Burton pa se vrača s fantazijskim filmom Slonček Dumbo.
Sezono na temo intime v Mali drami sklepa predstava Pljuča

Sezono na temo intime v Mali drami sklepa predstava Pljuča

Misli, 29. marec 2019 ― Na malem odru ljubljanske Drame bodo zvečer premierno uprizorili igro mladega britanskega avtorja Duncana Macmillana Pljuča. Predstava v režiji Žige Divjaka in v prevodu Tine Mahkota prinaša vpogled v neizprosno iskren odnos dveh 30-letnikov, ki ob vprašanju, ali bi imela otroka, preizprašujeta osebna, družbena in okoljska vprašanja.

Urška Zupančič bere sodobno slovensko dramo

SiGledal, 29. marec 2019 ― Urška Zupančič, literarna komparativistka, koordinatorica festivalnega programa Mednarodnega Lirikonfesta Velenje in literarne nagrade "krilata želva 2019" za najboljši slovenski potopis preteklega leta. Je tudi pobudnica nagrade "krilata želva" in urednica ter sourednica več knjižnih izdaj. Trenutno je zaposlena pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je našla besedilo Metuljev ples Drage Potočnjak in se odločila, da ga priporoči v branje obiskovalcem portala.

Začenjajo se Dnevi Škofjeloškega pasijona

SiGledal, 29. marec 2019 ― S Pasijonskim dnem se danes v Škofji Loki začenjajo tradicionalni Dnevi Škofjeloškega pasijona, s katerim v zgodovinskem mestu ohranjajo pasijonsko kondicijo. Hkrati se začenjajo tudi že formalne priprave na naslednjo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo čez dve leti, ob 300. obletnici nastanka dramskega besedila patra Romualda.
V Tate Britain razstava o britanskih vplivih na Van Gogha

V Tate Britain razstava o britanskih vplivih na Van Gogha

Misli, 29. marec 2019 ― V londonski Tate Britain je na ogled razstava Vincent Van Gogh and Britain, s katero želijo v galeriji preko 50 del predstaviti, kako sta sam London in širša britanska umetniška scena navdahnila tedaj mladega nizozemskega umetnika. Razstava, ki bo na ogled do 11. avgusta, med drugim vključuje danes znameniti deli Zvezdnata noč na Roni ter Sončnice.

29. marca 1958 je v Ljubljani umrl Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1958 je v Ljubljani umrl Rajko Nahtigal, slavist, filolog, akademik in pedagog. Rodil se je 14. aprila 1877, v Novem mestu.  Študiral je na Dunaju pri Vatroslavu Jagiću, kjer je 1901 doktoriral. Dve leti se je izpopolnjeval v Rusiji (Moskva in Sankt Peterburg) pri pri znamenitih ruskih jezikoslovcih A. A. Šahmatovu in F. F. Fortunatovu. Tam je sodeloval v delovanju Slovanske komisije Imperijskega Moskovskega arehološkega društva. Jeseni 1902 se je vrnil na Dunaj, kjer je začel predavati Ruski jezik na Inštitutu vzhodnih jezikov. Leta 1913 je bil za Karlom Štrekljem izbran za izrednega profesorja slovanske filologije v Gradcu. Tu je aktivno raziskoval tudi zgodovino slovenskega jezika in izdal delo o Brižinskih spomenikih.
Začenjajo se Dnevi Škofjeloškega pasijona

Začenjajo se Dnevi Škofjeloškega pasijona

Misli, 29. marec 2019 ― S Pasijonskim dnem se danes v Škofji Loki začenjajo tradicionalni Dnevi Škofjeloškega pasijona, s katerim v zgodovinskem mestu ohranjajo pasijonsko kondicijo. Hkrati se začenjajo tudi že formalne priprave na naslednjo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo čez dve leti, ob 300. obletnici nastanka dramskega besedila patra Romualda.

29. marca 1773 se je v Idriji rodil Franc de Paula Hladnik, duhovnik in botanik

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1773 se je v Idriji rodil Franc de Paula Hladnik,  duhovnik in botanik. Umrl je 25. novembra 1844 v Ljubljani. Botanik Franc de Paula Hladnik se je rodil očetu Mateju, rudarskemu uslužbencu, in materi Doroteji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, potem v Ljubljani gimnazijo. Šolanje je nadaljeval s filozofskimi študijami, vstopil v bogoslovje in teološki študij končal leta 1795. Delo je dobil v licejski knjižnici, sredi leta 1796 je bil posvečen. Dodelili so mu mesto kaplana, vendar je zaradi zdravstvenih težav prosil za razrešitev s tega mesta. Jeseni 1796 se je začela njegova pedagoška poklicna pot: nameščen je bil za učitelja četrtega razreda na normalki v Ljubljani, čez nekaj let je dobil še delo učitelja na mehanični šoli. Leta 1802 je postal ravnatelj normalnih šol, leta 1807 ravnatelj gimnazije v Ljubljani in 1810 profesor naravoslovja in botanike Centralnih šol v Ljubljani. Imel je predavanja iz botanike, ki so jih lahko obiskovali tudi gimnazijci od 5. razreda dalje. Eden takih poslušalcev je bil tudi Henrik Freyer, čeprav mu Hladnik iz bojazni, da bi Freyer zanemarjal druge predmete, sprva ni dovoli, da bi ta predavanja obiskoval. 

29. marca 1917 je v Ljubljani umrl Fran Gerbič, slovenski skladatelj in pevec tenorist

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1917 je v Ljubljani umrl Fran Gerbič, slovenski skladatelj in pevec tenorist. Rodil se je 5. oktobra 1840 v Cerknici.  Glasbe se je učil pri Kamilu Mašku v Ljubljani, med letoma 1865 in 1867 pa je študiral kompozicijo in petje na konservatoriju v Pragi. Kot operni pevec - tenorist je deloval v Pragi, Zagrebu, Ulmu in Lembergu. Bil je tehnično izdelan pevec z znatnim glasovnim obsegom. Bolezen ga je prisilila, da se je poslovil od kariere opernega pevca in postal pedagog in dirigent. Vključil se je v »rojevanje« slovenskega opernega življenja. V Ljubljani je do svoje smrti deloval kot ravnatelj šole Glasbene Matice.

29. marca 1874 se je v Kamniku rodil Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo

Kamra.si, 29. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. marca 1874 se je v Kamniku rodil Rudolf Maister - Vojanov, slovenski pesnik, general, borec za severno mejo. Umrl je 26. julija 1934 na Uncu pri Rakeku. Rodil se je v Kamniku kot najmlajši od treh otrok očetu Francu in materi Frančiški roj. Tomšič. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu in nato v Kranju, kjer je leta 1890 zaključil tudi nižjo gimnazijo. Po očetovi smrti leta 1887, je za njega skrbel stric Lovrenc, ki ga je navduševal za vojaški poklic. Leta 1894 je Maister zaključil šolanje v domobranski kadetnici na Dunaju in bil poslan v domobranski polk v Ljubljani. Oktobra 1894 je bil prestavljen v pehotni polk v Celovec, kjer je novembra 1895 dosegel čin poročnika. Med drugim se je šolal na strelski šoli v Brucku na Leithi (de) (1903) in na častniški šoli v Gradcu (1907). V tem obdobju je na vojaških vajah spoznal večino slovenskega narodnega ozemlja. Novembra 1908 so Maistra, po demonstracijah v Ljubljani, kazensko premestili v Przemyšl (en) v Galiciji (danes Poljska), kjer je leta 1910 napredoval v stotnika in poveljnika 7. bojne črte ter leta 1912 postal poveljnik podčastniške šole. V tem obdobju je na vojaških vajah hudo zbolel za prehladom in vnetjem rebrne mrene. Do konca aprila 1913 je bil na šestmesečnem bolniškem dopustu. Pljuča si je zdravil v Dalmaciji, v egiptovskem zdravilišču Heluan (de) pri Kairu. Po izteku dopusta je bil premeščen v črno vojsko (Landwehr (de)), kjer je novembra 1913 postal poveljnik izpostave v Celju.
Bizeljsko

Bizeljsko

ARS Za en bokal muzike, 29. marec 2019 ― Ker sta vojska in vojna kruto in največkrat nepreklicno posegala v človeška življenja sta pustili mnoge sledi tudi v ljudskem izročilu Ker sta vojska in vojna kruto in največkrat nepreklicno posegala v človeška življenja sta pustili mnoge sledi tudi v ljudskem izročilu. V oddaji Za en bokal muzike bomo tokrat slišali pretežno z vojsko povezane pesmi z Bizeljskega na posnetkih iz leta 1981. 
Bolje Nič kot nekaj / Veronika Šoster

Bolje Nič kot nekaj / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 29. marec 2019 ― Revija nič. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo grable in Klub Škofjeloških študentov. September 2018, druga številka. Revija nič je svojevrsten fenomen v slovenskem revijalnem prostoru, saj gre za izdelek, ki se skladno s svojim naslovom, ne ozira na nikogar in na nič – izide, ko pač izide, cene nima, ima pa več humorja in satire od vseh drugih revij skupaj. Več kot očitno gre za entuziastični projekt dveh načitanih zanesenjakov z dobrim smislom za humor. Prva številka je sicer izšla leta 2016, druga pa lansko leto, a zaradi dolgega premora je vsebina lahko primerno (do)zorela. Že njena naslovnica je ironična, saj je čez razgaljeno oprsje nalepljena črna nalepka »Brez cenzure«, edini očitek pa je, da se premalo sklada z notranjostjo, v kolikor je to sploh mogoče trditi – ker se tudi notranjost ne sklada z notranjostjo, a o tem kasneje. Po drugi strani pa je to verjetno prva revija, pri kateri se splača poglobiti v kolofon. Poleg naklade in ISSN številke izvemo tudi, kakšen je bil vloženi trud: »še predstavljaš si ne«, prav tako samoironična je tudi predstavitev prisotnosti na družabnih medijih: »Twitter: imamo, ampak nismo še nič objavili in verjetno nikoli ne bomo.« Treba je dodati, da je pomembna dodatna vrednost revije sicer ravno njeno vzporedno življenje na Facebooku, kjer se redno objavljajo vsebine v podobnem duhu, kot jih najdemo v reviji; v zadnjem času lahko zasledimo rezultate Raziskave o smejalnih navadah uporabnikov revije in fotografijo kupa vej.
Bolje Nič kot nekaj. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo Grable in Klub škofjeloških študentov, september 2018 / Veronika Šoster

Bolje Nič kot nekaj. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo Grable in Klub škofjeloških študentov, september 2018 / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 29. marec 2019 ― Revija nič. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo grable in Klub Škofjeloških študentov. September 2018, druga številka. Revija nič je svojevrsten fenomen v slovenskem revijalnem prostoru, saj gre za izdelek, ki se skladno s svojim naslovom, ne ozira na nikogar in na nič – izide, ko pač izide, cene nima, ima pa več humorja in satire od vseh drugih revij skupaj. Več kot očitno gre za entuziastični projekt dveh načitanih zanesenjakov z dobrim smislom za humor. Prva številka je sicer izšla leta 2016, druga pa lansko leto, a zaradi dolgega premora je vsebina lahko primerno (do)zorela. Že njena naslovnica je ironična, saj je čez razgaljeno oprsje nalepljena črna nalepka »Brez cenzure«, edini očitek pa je, da se premalo sklada z notranjostjo, v kolikor je to sploh mogoče trditi – ker se tudi notranjost ne sklada z notranjostjo, a o tem kasneje. Po drugi strani pa je to verjetno prva revija, pri kateri se splača poglobiti v kolofon. Poleg naklade in ISSN številke izvemo tudi, kakšen je bil vloženi trud: »še predstavljaš si ne«, prav tako samoironična je tudi predstavitev prisotnosti na družabnih medijih: »Twitter: imamo, ampak nismo še nič objavili in verjetno nikoli ne bomo.« Treba je dodati, da je pomembna dodatna vrednost revije sicer ravno njeno vzporedno življenje na Facebooku, kjer se redno objavljajo vsebine v podobnem duhu, kot jih najdemo v reviji; v zadnjem času lahko zasledimo rezultate Raziskave o smejalnih navadah uporabnikov revije in fotografijo kupa vej.
Bolje Nič kot nekaj. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo Grable in Klub škofjeloških študentov, september 2018 / Veronika Šoster

Bolje Nič kot nekaj. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo Grable in Klub škofjeloških študentov, september 2018 / Veronika Šoster

Trubarjeva hiša literature, 29. marec 2019 ― Revija nič. Urban Pirc in Toni Mlakar. Kulturno društvo grable in Klub Škofjeloških študentov. September 2018, druga številka. Revija nič je svojevrsten fenomen v slovenskem revijalnem prostoru, saj gre za izdelek, ki se skladno s svojim naslovom, ne ozira na nikogar in na nič – izide, ko pač izide, cene nima, ima pa več humorja in satire od vseh drugih revij skupaj. Več kot očitno gre za entuziastični projekt dveh načitanih zanesenjakov z dobrim smislom za humor. Prva številka je sicer izšla leta 2016, druga pa lansko leto, a zaradi dolgega premora je vsebina lahko primerno (do)zorela. Že njena naslovnica je ironična, saj je čez razgaljeno oprsje nalepljena črna nalepka »Brez cenzure«, edini očitek pa je, da se premalo sklada z notranjostjo, v kolikor je to sploh mogoče trditi – ker se tudi notranjost ne sklada z notranjostjo, a o tem kasneje. Po drugi strani pa je to verjetno prva revija, pri kateri se splača poglobiti v kolofon. Poleg naklade in ISSN številke izvemo tudi, kakšen je bil vloženi trud: »še predstavljaš si ne«, prav tako samoironična je tudi predstavitev prisotnosti na družabnih medijih: »Twitter: imamo, ampak nismo še nič objavili in verjetno nikoli ne bomo.« Treba je dodati, da je pomembna dodatna vrednost revije sicer ravno njeno vzporedno življenje na Facebooku, kjer se redno objavljajo vsebine v podobnem duhu, kot jih najdemo v reviji; v zadnjem času lahko zasledimo rezultate Raziskave o smejalnih navadah uporabnikov revije in fotografijo kupa vej.
še novic