Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar 2020 ― Cerknica – Bor Šparemblek je mladi umetnik iz Cerknice, ki je na pustni četrtek v galeriji Krpan odprl svojo tretjo samostojno razstavo, od tega drugo v tej galeriji. Kot pravi, je želel razstaviti svoje otroške risbe in videti, kako se ustvarjalna kilometrina odraža v delih, ki jih ustvarja zdaj. Navdih za razstavo je črpal iz zapisa v zvezku iz 2. razreda osnovne šole, kjer je zapisal: »Ko bom prišel domov, bom risal.« Ustvarjanje, pravi Šparemblek, je pač od nekdaj bilo del njega. Razstava je na ogled do 14. marca. Razstava Ko bom prišel domov, bom risal, Bor Šparemblek, galerija Krpan, Cerknica, 20. februar 2020 Foto: Ljubo Vukelič Razstavo ste odprli na prvi dan pustnega dogajanja. Z namenom? Vodja galerije Krpan Liza Vipotnik mi je ponudila priložnost, da predstavijo pustnega avtorja. Med drugim sem namreč avtor Butalske družine in makete pustnega karnevala, kar je projekt preteklega leta. Nad idejo sem bil navdušen, vendar pustnih vsebin nisem imel. Po napornih ustvarjalnih pripravah na pust sem tako zadnja dva meseca namenil motivom, ki me zanimajo, ter pripravi razstave, ki mi je vzela veliko časa. Vam je katera slika najbolj pri srcu in kje jih sicer hranite? Nobene slike ne izpostavljam kot najljubše. Sicer pa slike hranim večinoma doma ali pa pri babici, kjer so razstavljene po stanovanju. Kako so vas starši vzpodbujali k ustvarjanju? Imel sem to srečo, da sta mi dala možnost ustvarjanja. Prijavila sta me na likovne delavnice v galeriji Krpan. Hvaležen sem mentorju Jerneju Dolničarju, ki me je naučil zelo veliko. Še danes uporabljam likovno znanje, ki sem ga pridobil v osnovni šoli. Starša sta mi pozneje svetovala, da se vpišem na šolo za oblikovanje, za kar jima bom vedno hvaležen. Veliko motivacije mi je dala tudi teta Anita, ki je slikarka. Zdaj živi v Grčiji, kjer ima likovne delavnice za otroke. Večkrat jo obiščem. Ste se ob odprtju razstave razveselili kakšnega posebnega sporočila? Navdušen sem bil nad številom obiskov

Hiša kulture v Pivki, 29. februar 2020 ― Lela B. Njatin: Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati6. marec – 22. maj 2020otvoritev: 6. marec ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekLela B. Njatin je v slovenskem umetnostnem prostoru prisotna že več kot 40 let. Na splošno bi jo lahko opredelili kot konceptualno umetnico, ki izhaja iz misli in skozi njeno manifestacijo v umetniškem delu ter gledalčevo percepcijo in refleksijo odpira pot k smislu. Njeno vodilo pri ustvarjanju je neomajna vera v univerzalno bistvo umetnosti, ki je v tem, da krepi človeškost človeka, se pravi njegovo zmožnost, da producira (s)misel. Spričo te predpostavke njeno ustvarjanje ni zavezano materialnemu in zlahka prehaja med različnimi področji in praksami. Njena umetniška dela so tako večinoma interdisciplinarna; na formalni ravni največkrat privzamejo oblike, kot so instalacija, urbana intervencija, performans…, na vsebinski pa pogosto odpirajo teme, kot so kolektivni spomin, kulturna identiteta, konstitucija skupnosti, (dis)kontinuiteta prostora in časa, razmerje med umetnostjo in kulturnimi institucijami…Na tokratni razstavi umetnica predstavlja svoja novejša dela, ki izrazito zastopajo njen primarni konceptualizem. To so Nevidne skulpture (2016), Past besed (2017), Mentalni ambient Kočevje (2017) in interaktivni performans Nevidna skupnost (2020), ki ga bo izvedla na otvoritvi. V njih predstavlja umetnost kot idejo, ki je z materialnim zgolj posredovana, način posredovanja pa je takšen, da se od vsakdanjih situacij komaj kaj razlikuje. Dela povezuje naslov Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati, s katerim se umetnica navezuje na misel nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844–1900), ki pravi, da je človeku v trenutku, ko opusti vero v nesmrtnost duše, dovoljeno čakati na (spo)znanje. Ko znanje ni več razumljeno kot vozovnica za posmrtno življenje, postane vrednota sama po sebi, človek pa lahko živi življenje, v katerem sam ustvarja lastno znanje, do mere, ki mu jo to življenje pač dopusti. Razstavljena dela Lele B. Njatin terjajo č