Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar 2020 ― Logatec – »Od nekdaj lepe so ljubljanke slovele …« se je začela predstava o Urški in povodnem možu v enoti Tičnica Vrtca Kurirček Logatec. V narodnozavedno okrašeni dvorani so se nagnetli mali in veliki otroci, vzgojiteljice, vodstvo vrtca in gostje z občine z županom Bertom Menardom na čelu. Bili so priča svečani proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev ob kulturnem prazniku, Vrtec Kurirček Logatec, enota Tičnica, 7. februar 2020 Foto: Ingrid Meze Na začetku so vsi svečano vstali in zapeli Slovensko himno. Vzgojiteljice so nato dramsko uprizorile Prešernovo pesem Povodni mož. Otroci in gostje so spoznavali pesem skozi oči slovenske ljudske pesmi, saj sta Urška in povodni mož med vrsticami prepevala ljudske pesmi, s katerimi sta še bolj poudarila pomen ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Pesem, ki je bolj namenjena odraslim kot otrokom, sta predstavila dinamično dramsko, tako da so otroci razumeli dogajanje in sporočilo pesmi. Navdušenje nad videnim so otroci in gostje potrdili z aplavzom. Ravnateljica vrtca Brigita Česnik se je zahvalila vsem za pripravo predstave, župan Berto Menard pa je v pogovoru po končani poudaril pomen vrednot in kulture v naši družbi ter potrebo po prenašanju le-teh na mlajši rod. Mira Oblak
Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Bor Šparemblek: »Ko bom prišel domov, bom risal«

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. februar 2020 ― Cerknica – Bor Šparemblek je mladi umetnik iz Cerknice, ki je na pustni četrtek v galeriji Krpan odprl svojo tretjo samostojno razstavo, od tega drugo v tej galeriji. Kot pravi, je želel razstaviti svoje otroške risbe in videti, kako se ustvarjalna kilometrina odraža v delih, ki jih ustvarja zdaj. Navdih za razstavo je črpal iz zapisa v zvezku iz 2. razreda osnovne šole, kjer je zapisal: »Ko bom prišel domov, bom risal.« Ustvarjanje, pravi Šparemblek, je pač od nekdaj bilo del njega. Razstava je na ogled do 14. marca. Razstava Ko bom prišel domov, bom risal, Bor Šparemblek, galerija Krpan, Cerknica, 20. februar 2020 Foto: Ljubo Vukelič Razstavo ste odprli na prvi dan pustnega dogajanja. Z namenom? Vodja galerije Krpan Liza Vipotnik mi je ponudila priložnost, da predstavijo pustnega avtorja. Med drugim sem namreč avtor Butalske družine in makete pustnega karnevala, kar je projekt preteklega leta. Nad idejo sem bil navdušen, vendar pustnih vsebin nisem imel. Po napornih ustvarjalnih pripravah na pust sem tako zadnja dva meseca namenil motivom, ki me zanimajo, ter pripravi razstave, ki mi je vzela veliko časa. Vam je katera slika najbolj pri srcu in kje jih sicer hranite? Nobene slike ne izpostavljam kot najljubše. Sicer pa slike hranim večinoma doma ali pa pri babici, kjer so razstavljene po stanovanju. Kako so vas starši vzpodbujali k ustvarjanju? Imel sem to srečo, da sta mi dala možnost ustvarjanja. Prijavila sta me na likovne delavnice v galeriji Krpan. Hvaležen sem mentorju Jerneju Dolničarju, ki me je naučil zelo veliko. Še danes uporabljam likovno znanje, ki sem ga pridobil v osnovni šoli. Starša sta mi pozneje svetovala, da se vpišem na šolo za oblikovanje, za kar jima bom vedno hvaležen. Veliko motivacije mi je dala tudi teta Anita, ki je slikarka. Zdaj živi v Grčiji, kjer ima likovne delavnice za otroke. Večkrat jo obiščem. Ste se ob odprtju razstave razveselili kakšnega posebnega sporočila? Navdušen sem bil nad številom obiskov
Lela B. Njatin: Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati6. marec – 22....

Lela B. Njatin: Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati6. marec – 22....

Hiša kulture v Pivki, 29. februar 2020 ― Lela B. Njatin: Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati6. marec22. maj 2020otvoritev: 6. marec ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekLela B. Njatin je v slovenskem umetnostnem prostoru prisotna že več kot 40 let. Na splošno bi jo lahko opredelili kot konceptualno umetnico, ki izhaja iz misli in skozi njeno manifestacijo v umetniškem delu ter gledalčevo percepcijo in refleksijo odpira pot k smislu. Njeno vodilo pri ustvarjanju je neomajna vera v univerzalno bistvo umetnosti, ki je v tem, da krepi človeškost človeka, se pravi njegovo zmožnost, da producira (s)misel. Spričo te predpostavke njeno ustvarjanje ni zavezano materialnemu in zlahka prehaja med različnimi področji in praksami. Njena umetniška dela so tako večinoma interdisciplinarna; na formalni ravni največkrat privzamejo oblike, kot so instalacija, urbana intervencija, performans…, na vsebinski pa pogosto odpirajo teme, kot so kolektivni spomin, kulturna identiteta, konstitucija skupnosti, (dis)kontinuiteta prostora in časa, razmerje med umetnostjo in kulturnimi institucijami…Na tokratni razstavi umetnica predstavlja svoja novejša dela, ki izrazito zastopajo njen primarni konceptualizem. To so Nevidne skulpture (2016), Past besed (2017), Mentalni ambient Kočevje (2017) in interaktivni performans Nevidna skupnost (2020), ki ga bo izvedla na otvoritvi. V njih predstavlja umetnost kot idejo, ki je z materialnim zgolj posredovana, način posredovanja pa je takšen, da se od vsakdanjih situacij komaj kaj razlikuje. Dela povezuje naslov Zdaj je človeštvu dovoljeno čakati, s katerim se umetnica navezuje na misel nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja (1844–1900), ki pravi, da je človeku v trenutku, ko opusti vero v nesmrtnost duše, dovoljeno čakati na (spo)znanje. Ko znanje ni več razumljeno kot vozovnica za posmrtno življenje, postane vrednota sama po sebi, človek pa lahko živi življenje, v katerem sam ustvarja lastno znanje, do mere, ki mu jo to življenje pač dopusti. Razstavljena dela Lele B. Njatin terjajo č
Slovenski slog: evrointegracija in nihilizem

Slovenski slog: evrointegracija in nihilizem

KUD Logos, 29. februar 2020 ― Aleksander Dugin je ruski sociolog, filozof in geopolitik, ustanovitelj in vodja Evrazijskega gibanja, avtor tako imenovane »četrte politične teorije« (ČPT), ki naj bi nadomestila tri prejšnje (propadle): komunizem, fašizem in liberalizem. Subjekt ČPT ni razred, država/nacija/rasa ali posameznik, temveč civilizacija. V politiki si prizadeva, da bi se Rusija spet združila z nekdanjimi sovjetskimi republikami v […]

Živeti v socialistični Ljubljani

OUTSIDER, 29. februar 2020 ― Polpretekla zgodovina je še posebej v Sloveniji nabita besedna zveza. Obenem pa je tudi oksimoron: zgodovina naj bi bila vendar stvar preteklosti, kako je torej lahko preteklost samo na pol pretekla? Je problematični del polpretekle zgodovine ta, ki še vedno vztraja v sedanjosti, ali oni, o katerem že pišemo zgodovinske knjige? Verjetno je res vsaj,… The post Živeti v socialistični Ljubljani appeared first on OUTSIDER.
Ostane ti le odklop

Ostane ti le odklop

Odzven, 29. februar 2020 ― Koprska skupina Potnik je na prvencu Prvi na golem začetku. Ponuja novo videnje novega desetletja na (po)star(an) žanr. In ima v Retrospektivi potencialen hit.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 29. februar 2020 ― Pri Založbi ZRC je v dveh delih izšla 11. knjiga iz zbirke zbranih del Edvarda Kocbeka. Prvi del je naslovljen Zgodnji in mladostni esejistični spisi, drugi pa prinaša Kocbekovo esejistiko, nastalo med letoma 1938 in 1957. Pri Založbi Zala je izšel roman Modra krila Jefa Aertsa, pri Učilih International pa avtobiografija Luke Modrića.
1957 Velike Bloke – Harmonikar Avgust Stanko na Blokah

1957 Velike Bloke – Harmonikar Avgust Stanko na Blokah

Stare slike (Cerknica), 29. februar 2020 ― Avgust Stanko, harmonikar in glasbeni pedagog (1903 – 1976) je bil samouk. Z zmago na tekmovanju harmonikarjev na Ljubljanskem velesejmu leta 1929 si je za nagrado prislužil kromatično – gumbno harmoniko, ki je zaznamovala njegovo kariero. Posvetil ji je vse svoje delo. Na začetku delovanja Radia Ljubljana so glasbeniki v oddajah nastopali v živo. Skoraj […]

29. februarja 1952 je v Ljubljani umrl Peter Loboda, kipar

Kamra.si, 29. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. februarja 1952 je v Ljubljani umrl Peter Loboda, kipar. Rodil se je v Domžalah 26. julija 1894 Po študiju na srednji tehnični v Ljubljani je nadaljeval na akademiji v Zagrebu, specializacijo kiparstva pa je leta 1927 opravil pri Ivanu Meštroviću, ko je dve leti delal v njegovem ateljeju. Ustvarjal je predvsem portrete (prestolonaslednika Petra) in nagrobne spomenike (mati z otrokom, Madona), sodeloval tudi pri spomeniku Franceta Prešerna v Kranju. Uvrščajo ga med vodilne iskalce novega kiparskega izraza v tridesetih letih prejšnjega stoletja na Slovenskem. https://revija.ognjisce.si/spominjamo-se/284-29-februar Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi333102/ https://www.ng-slo.si/si/stalna-zbirka/od-1918-dalje/peter-loboda?tab=collections&authorId=512  
Z Bernhardom Schlinkom se bo začela Fabula

Z Bernhardom Schlinkom se bo začela Fabula

Misli, 29. februar 2020 ― Z gostovanjem Bernharda Schlinka, ki velja za enega najpomembnejših nemških avtorjev, se bo začel Festival literature sveta Fabula. V Klubu Cankarjevega doma bo nastopil ob romanu Olga, ki ga je v slovenščino prevedel Brane Čop. Letošnji festival z gosti in njihovimi knjigami v središče postavlja vprašanje moči. Festival bo trajal do 8. marca.
Goran Bertok

Goran Bertok

ARS Likovni odmevi, 29. februar 2020 ― Fotografija med življenjem in smrtjo Čeprav je umetnik Goran Bertok diplomirani novinar, tega poklica nikoli ni opravljal. Deluje namreč kot fotograf. Njegove fotografije pa so vse prej kot običajne. Zanimajo ga meje človeškega telesa, približevanje smrti, spogledovanje z njo in kaj ostane od človeka po smrti. V ljubljanski galeriji Photon je razstavil fotografsko serijo Lakota, ki na umetniško-portretni način prikazuje mlado anoreksično žensko. V spremnem besedilu so med drugim zapisali: »Goran Bertok se tudi v najnovejši seriji ukvarja z minljivostjo človeškega telesa. Vendar iz nekoliko drugačne perspektive; predstavi nam iz/mučeno, izčrpano telo kot posledico skrajnih fizičnih in psihičnih izkušenj odpovedovanja hrane.« Z avtorjem se je o tem in njegovih prejšnjih projektih pogovarjal Žiga Bratoš.
Navadna ljubezen, Posebni, Izven igrišča, retrospektiva vzhodnonemškega filma, umrl je Max von Sydow

Navadna ljubezen, Posebni, Izven igrišča, retrospektiva vzhodnonemškega filma, umrl je Max von Sydow

ARS Gremo v kino, 29. februar 2020 ― ocene treh filmov z rednega sporeda kinematografov, retrospektiva v Cankarjevem domu v Ljubljani, umrl je eden najljubših igralcev Ingmarja Bergmana V oddaji Gremo v kino bomo ocenili britansko romantično dramo Navadna ljubezen, film Posebni – novo delo režiserjev uspešnice Prijatelja – in športno dramo Izven igrišča. Poročali bomo o retrospektivi vzhodnonemškega filma v Cankarjevem domu v Ljubljani, posvetili se bomo tudi karieri Maxa von Sydowa – izjemnega igralca, ki je prejšnjo nedeljo umrl.

Jan Dismas Zelenka /

ARS Skladatelj tedna, 29. februar 2020 ― Skladbe Zelenke predstavljajo subtilno mešanico italijanske in francoske elegance, prepleteno z osebnim slogom, v njegovih, tudi sakralnih delih, je večkrat zaznati tudi operne elemente. Število njegovih nalog in zadolžitev na dresdenskem dvoru se je s časom povečalo. Po prihodu petih mladih pevcev v Dresden leta 1730 je Zelenka prevzel pomembno vlogo pri njihovem nadaljnjem šolanju, hkrati je začel sestavljati zbirko italijanskih opernih in kantatnih partitur. Popisal je vsa posvetna dela, ki jih je premogel; s številkami, ki jih je dodelil posameznim kompozicijam, je danes mogoče rekonstruirati manjkajoči inventar. Vanj je vnesel tudi mnoge Hassejeve arije, ki jih je ta njegov, nesojeni tekmec v Dresden prinesel leta 1731, ko se je tja preselil s svojo ženo, priznano operno pevko. Nekaj arij v italijanskem opernem slogu pa je napisal tudi sam.
še novic