Novice

2020-09-29

Nežni Utrinki nežne gospe Nine Osredkar

Kamnik.info, 29. september 2020 ― Danes se je v samostanu Mekinje odvila predstavitev nove, že tretje pesniške zbirke Kamničanke Nine Osredkar z naslovom Utrinki. Zbrane je pozdravila Breda Podbrežnik, ki je predstavila pesnico in njeno življenje, selitve, poučevanja in predvsem njeno ustvarjanje. Predstavitev tretje zbirke sta z glasbo spremljala Neža Grkman in Anže Babnik, na odru pa so se tekom ... Prispevek Nežni Utrinki nežne gospe Nine Osredkar je bil izvorno objavljen naportalu Kamnik Info.
Novice: Ciril Kosmač: Lovim pomladni veter - Predstavitev knjige

Novice: Ciril Kosmač: Lovim pomladni veter - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 29. september 2020 ― Ciril Kosmač se s svojimi deli uvršča med najvidnejše slovenske literarne ustvarjalce 20. stoletja. Čeprav letos mineva že 110 let od njegovega rojstva in 40 let od smrti, je njegova beseda med ljudmi ob Idrijci še živa, saj se je v svojih pripovedih vedno vračal v rodno dolino. Tudi v novi knjigi beremo o domačih krajih in ljudeh. Knjiga LOVIM POMLADNI VETER sicer prinaša izbor 33 novel, ki jih je Kosmač v treh desetletjih, od zgodnjih ...
#športajmoinberimo

#športajmoinberimo

Javna agencija za knjigo, 29. september 2020 ― V sklopu Nacionalnega medresorskega programa za spodbujanje branja med mladimi športniki, ki ga Olimpijski komite Slovenije predstavlja pod imenom #športajmoinberimo in poteka v sodelovanju z Ministrstvom RS za izobraževanje in šport, Ministrstvom za kulturo, Zavodom RS za šolstvo ter Javno agencijo za knjigo RS, se letos odvijajo trije dogodki v organizaciji splošnih knjižnic Koper, Maribor in Kranj. Termini dogodkov #športajmo in berimo: 17. september 2020, ob 12:40 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper na lokaciji Univerze na Primorskem, Fakulteta za Humanistične Študije Koper. Gostje: Rajmond Debevc, Matej Znideršič in Špela Ponomarenko Janić. 24. september 2020, ob 10:00 (za dogovorjene skupine): Mariborska knjižnica na lokaciji Lutkovnega gledališča Maribor. Gostje: Filip Flisar, Tina Šutej in Aleš Zemljič. 30. september 2020, ob 11:00 (za dogovorjene skupine): Osrednja knjižnica Kranj - na lokaciji Mestne knjižnice Kranj. Gostje: Sara Isaković, Robert Kranjec, Tjaša Ristić. Vodilo programa je povezati mlade in vrhunske športnike ob pogovoru o branju in knjigi. Mladim športnikom želimo s tem programom predstaviti, kako lahko s pomočjo znanja iz knjig in branja kot tehniko treniranja možganov napredujejo tudi kot športniki. S tem programom želimo vplivati na njihov odnos do branja ter širiti védenje, da je bralna pismenost temeljna zmožnost za pridobivanje in ustvarjanje novega znanja v njihovem osebnem in športnem življenju. Izbor dobrih, zelo dobrih in odličnih otroških in mladinskih knjig ter izbor strokovne literature na temo športa in gibanja ... Evropski teden športa - 23. - 30. 9. 2020 Nacionalni mesec skupnega branja - 8. 9. - 11. 10. 2020 Dan slovenskega športa - 23. 9. 2020    

DDTLab, Dunking Devils, HSE, Branko Repovž, Arctur – Vrtoglavi ptič 2020

Speculum Artium, 29. september 2020 ― DDTLab, Dunking Devils, HSE, Branko Repovž, Arctur – Vrtoglavi ptič 2020 Made in Trbovlje V okviru projekta Mreže centrov raziskovalne umetnosti RUK, katerega DDT vodi že več kot leto dni, in pod okriljem katerega je nastal DDTlab, se bo na Speculum Artium 2020 že drugič predstavil projekt Vrtoglavi ptič/Vertigo Bird 2020. Premierno se je Vrtoglavi […]
Jazz Poetry Month: Kaja Draksler & Irena Tomažin

Jazz Poetry Month: Kaja Draksler & Irena Tomažin

SIGIC - Novice, 29. september 2020 ― Festival Jazz Poetry Month se v Pittsburghu, ki se odvija že šestnajsto leto zapored, programsko zajema poezijo in glasbo ter analizira dediščino jazza in poezije. V njegovem bistvu tli ideja svobode izražanja in svobode govora, saj se v programu izraziteje posvečajo pesniškim govoricam in ustvarjanju izgnancev, ki jih politično preganjano v matičnih državah in jim prek organizacije City of Asylum nudijo kreativni azil.

Kulturno o ekonomskem

Kriterij.si, 29. september 2020 ― Kulturno o ekonomskem Prekarnost ali samoupravljanje? / mednarodna konferenca Urednik Tue, 09/29/2020 - 13:33 Kulturno o ekonomskem Samoupravljanje, prekarnost, neoliberalizem Maska, časopis za scenske umetnosti z zavidanja vredno tradicijo in brez »trdne institucionalne zaslombe«, s konferenco ob stoletnici problematizira samoupravljanje in hkrati poziva k njegovi vrnitvi. V tematskem smislu obravnava za kulturnike in druge delavce pomembno področje. Namen dogodka ob obletnici seveda ni samo poglobljena družboslovna analiza, vendar je program vseeno v ospredje postavil ekonomsko vprašanje. Kljub temu v drugem petkovem pogovoru med Ano Vujanović in Borisom Budnom resnega odgovora nismo dobili. Prisotni so bili vsi tisti klišeji, ki z masovno in površno reprodukcijo postajajo nekakšne značke subkulturnega samopotrjevanja. Kapitalizem, neoliberalizem, socializem, potrošniški materializem, alienacija, samoupravljanje, prekarnost. Veliki koncepti, ki pa obstanejo v slepi ulici. Levica je ujeta v dogmatični zanki že več desetletij; če se torej že pogovarjamo o ekonomiji, zakaj se ne bi počasi zresnili in presegli klišejev? Tekst ni toliko kritična recenzija dogodka, ampak predvsem prispevek o posameznih točkah, ki so se pojavile v pogovoru, pa nas niso zadovoljile. Poskušam biti konstruktiven, čeprav sem nergajoč. Morda je to tako zaradi formata poslušanja. Namesto da bi se poslušajoč presedal na stolu v Stari mestni elektrarni, se razgledoval po občinstvu in na trenutke pomislil na falafel, sedim pred računalnikom, s papirjem pred sabo in tehničnim težaštvom obrtnika (tj. ekonomista), ki so ga nekako angažirali za komentar kulturnega dogodka o samoupravljanju. Neoliberalizem je eden izmed terminov, ki se pogosto pojavljajo v pogovoru. Dober primer vseprisotne in pogosto nerazumljene ekonomske institucije. Boris Buden in Ana Vujanović, oba postrežeta z najpogostejšim stereotipom, da je neoliberalizem ekonomski sistem, ki temelji na tržnem, tržni konkuren

Mika Cimolini: Hiša na Teslovi

OUTSIDER, 29. september 2020 ― Polovica dvojčka na Teslovi je po prenovi zaživela kot urbana vila v zelenju. Obstoječo polovico dvojčka je bilo potrebno predelati v domovanje za mlad par z majhnimi otroci. Naloga je vsebovala mnogo omejitev: od samih razmer na lokaciji, spomeniškega varstva, pravnih razmerij s sosednjimi zemljišči in strukture obstoječe stavbe. Sodelovanje med naročniki in arhitektko, ki… The post Mika Cimolini: Hiša na Teslovi appeared first on OUTSIDER.
Premiera Proslave v režiji Jana Krmelja

Premiera Proslave v režiji Jana Krmelja

SNG Maribor, 29. september 2020 ― Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo v sredo, 30. septembra 2020, in v četrtek, 1. oktobra 2020, premierno izvedla dramo Ivorja Martinića po resnični zgodbi Navida Fadaeeja Nazerja Proslava v režiji Jana Krmelja. Igrajo Ksenija Mišič, Maša Žilavec, Vojko Belšak, Matevž Biber in Petja Labović.
Mulan

Mulan

MMC Gledamo, 29. september 2020 ― Mulan je najdražji film v zgodovini, ki ga je režirala ženska, prvi Disneyjev film z azijsko igralsko zasedbo v vseh vlogah in adaptacija zelo priljubljene animacije iz devetdesetih. Če ga niso spotaknila visoka pričakovanja, je na pomoč priskočil virus.
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019 v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Konta
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo za leto 2019 v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Konta
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Kontakt: Služba za
Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo

SEM, 29. september 2020 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 28. september 2020 Valvasorjeva nagrada za življenjsko delo v roke muzejske svetnice Slovenskega etnografskega muzeja Danes je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala podelitev Valvasorjevih odličij za izjemne dosežke na področje muzealstva, ki jih podeljuje Slovensko muzejsko društvo, in Nagrade ICOM Slovenija za mednarodno mreženje, ki jih podeljuje Društvo ICOM - Slovenski odbor. Z veseljem sporočamo, da je Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo prejela naša kolegica Nina Zdravič Polič, muzejska svétnica, vodja muzejske programske dejav-nosti in Službe za komuniciranje SEM, ki je s svojim interdisciplinarnim delovanjem v slovenskem muzejskem prostoru pionirsko razvijala in uveljavila celovito komunici-ranje od njegovih začetkov. Kot je zapisala Komisija za podeljevanje Valvasorjevih nagrad, priznanj in diplom: “Poslanstvo muzejske svétnice Nine Zdravič Polič je teoretično in praktično opredmetenje komunikacije marketinga v slovenskih muzejih, zlasti Slovenskega etnografskega muzeja, v katerem je delovala več kot dvajset let. Osrednje načelo njenega strokovnega delovanja je zastopanje slovenske kulturne dediščine v mednarodni areni in prenos vedenj o svetovnih muzejskih trendih v slovenski muzejski prostor. S svojimi muzejskimi projekti, vpetimi v mednarodni prostor, je vsakokrat preizpraševala aktualna globalna vprašanja človeštva, pri čemer je sprožala razpravo in razmislek na lokalni ravni. S svojo prodornostjo in strokovno širino je tako pomembno pripomogla k osmislitvi družbene vloge muzejev v Slovenij.” Razen tega sporočamo, da je častno Valvasorjevo priznanje prejela Mateja Logar, hči dr. Borisa Kuharja, nekdanjega direktorja SEM, ki je Kuharjevo zapuščino podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju. Muzej je z donacijo pridobil številne terenske zapiske in fotografije, filmsko gradivo, strokovno knjižnico ter predmete iz Afrike in Azije. Kontakt: Služba za

1976 – Rojen Andrej Ševčenko

Zgodovina na dlani, 29. september 2020 ― 29. septembra 1976 se je v vasici Dvirkivščina (130km vzhodno od Kijeva) v Ukrajinski sovjetski socialistični republiki (del tedanje Sovjetske zveze) rodil ukrajinski nogometni napadalec ter pozneje tudi trener in politik Andrej Mikolajovič Ševčenko. Štejemo ga za najboljšega ukrajinskega nogometaša od obdobja neodvisnosti države. Kijev je bil v socialističnem obdobju… Preberi The post 1976 – Rojen Andrej Ševčenko appeared first on Zgodovina na dlani.
1924 Markovec – Markovški fantje

1924 Markovec – Markovški fantje

Stare slike (Cerknica), 29. september 2020 ― Fotografija iz enega od albumov Ivanke Janežič iz Vrhnike razkriva enajst obrazov iz preteklosti Markovca. Avtorstvo slike lahko pripišemo fotografu Vinku Cenetu Bavcu, Bizarjevemu iz Markovca, ki je tudi na njej. Enako sliko ima med drugimi tudi Ladica Štritof, ki je njen nastanek postavila približno v leto 1925. Prepoznala je svojega očeta Ivana Petriča, Matijo Petriča, […]
Nizozemski muzej omogoča zasebni ogled Vermeerjeve mojstrovine

Nizozemski muzej omogoča zasebni ogled Vermeerjeve mojstrovine

Misli, 29. september 2020 ― V Muzeju Mauritshuis v Haagu so se v času covida-19, ki od muzejev zahteva čim večjo inovativnost, domislili, da goste pritegnejo s posebno ponudbo. Vabijo jih namreč, da sami preživijo deset minut v družbi mojstrovine nizozemskega baročnega slikarja Johannesa Vermeerja z naslovom Pogled na Delft, je pisala nemška tiskovna agencija dpa.

29. septembra 1928 se je v Šentjuriju pri Mirni Peči rodil Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1928 se je v Šentjuriju pri Mirni Peči rodil Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik.Umrl je 21. oktobra 2011.  Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal. Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od 1979 do 1983 je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. V letih 1986–1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je bil izredni, od 2007 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Bil je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih kulturnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refošk. Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši Pavček. Pokopan je bil z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek

29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1547 (Alcalá de Henares, Španija) se je rodil  Miguel de Cervantes Saavedra, španski pisatelj. Umrl je 23. aprila 1616 v Madridu. Velja za največjega pisca v španskem jeziku in enega od svetovnih utemeljiteljev romana. Njegov roman Don Kihot je preveden v več kot 140 jezikov in narečij; gre za največkrat prevedeno knjigo takoj za Biblijo. Don Kihot velja za klasiko zahodne literature in se mu velikokrat podaja naziv za prvi sodoben roman in najboljšo fantastično delo kar jih je bilo napisanih. Cervantesov vpliv na španski jezik je bil tako velik, da se jezik velikokrat imenuje la lengua de Cervantes (''Cervantesov jezik''). Miguel de Cervantes Saavedra se je rodil v Alcalá de Henares, ki je majhno špansko mesto severovzhodno od Madarida. Cervantes Saavedra se je najverjetneje rodil 29. septembra 1547, ko goduje sveti Mihael oziroma špansko Miguel. Rodil se je v revni družini skromnega podeželskega zdravnika. Bil je četrti od sedmih otrok. V mladosti je živel v Valladolidu, Madridu in Sevilli. O njegovi izobrazbi ni znanih veliko podatkov, gotovo pa je, da do univerzitetnega študija ni prišel. Doma in v Madridu je hodil v latinske šole. Pri dvaindvajsetih letih objavi svojo prvo pesem, posvečeno smrti španske kraljice Isabele, ženi Filipa II. Leta 1569 je bil prisiljen zbežati iz Castile in odšel v Rim, kjer je zaposlen kot natakar v hiši kardinala Acquavive, pri triindvajsetih pa odide v Neapelj, ki je bil pod špansko oblastjo, in se priključi vojski. Sodeluje v pomorski bitki pri Lepantu, kjer krščanske dežele premagajo Turke. Tam je bil hudo ranjen v roko, ki se mu kasneje posuši, kljub temu pa se izkaže kot dober vojščak in dobi vojaške zasluge, po povratku v rodno Španijo pa bi ga zaradi tega čakalo manjše bogastvo. Leta 1575 ladjo, na kateri je služil, napadejo pirati in ga kot ujetnika odpeljejo v Alžirijo. Tam preživi 5 let ujetništva, saj ga domači zaradi pomanjkanja denarja niso mogli odkupiti. Ta leta p

29. septembra 1968 je v Adlešičih umrl Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik

Kamra.si, 29. september 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. septembra 1968 je v Adlešičih umrl Juro Adlešič, slovenski pravnik in politik. Rodil se je 7. maja 1884 v Adlešičih.  Juro Adlešič se je rodil 7. maja 1884 v Adlešičih pri Črnomlju kot zadnji od enajstih otrok. Obiskoval je ljubljansko klasično gimnazijo, nato pa študiral pravo na Dunaju. Leta 1910 je končal študij in se nato posvetil odvetniški praksi. Leta 1918 je v Ljubljani odprl odvetniško pisarno. Ukvarjal se je predvsem z gospodarskimi in političnimi vprašanji. Pisal in objavljal je v različnih časopisih in revijah (Slovenec, Zora, Edinost, Zlata doba, Čas idr.). Blizu so mu bila tudi socialna vprašanja. Veliko se je ukvarjal s problemi izseljevanja. Pravzaprav je bil eden redkih intelektualcev pri nas, ki se je z izseljevanjem ukvarjal že pred prvo svetovno vojno.    Bil je član banovinskega sveta, predsednik slovenske sekcije Zveze mest Kraljevine Jugoslavije ter podpredsednik Orlovske zveze. 10. decembra 1935 je bil izvoljen za predsednika ljubljanske mestne občine, kot je bila tedaj poimenovana županska funkcija. Ob prihodu italijanske vojske v Ljubljano 11. aprila 1941 je okupatorju izročil mestne ključe, nato pa opravljal županoval še do 2. junija 1942, ko je zaprosil za razrešitev.   Po odstopu z županskega mesta se je umaknil v Italijo (jeseni 1942), sedem let kasneje pa emigriral v Združene države Amerike. V Kansasu je opravljal fizična dela na kmetijski farmi v lasti rojakinje iz Bele Krajine. Leta 1965 se je vrnil v Adlešiče, kjer je tri leta kasneje, 28. septembra 1968, umrl. 
še novic