Kamra.si, 27. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. decembra 1941 je v Mariboru umrl Jože Kerenčič (ilegalno ime Janko), pisatelj, publicist, aktivist Osvobodilne fronte in narodni heroj. Rodil se je 9. marca 1913 v Jastrebcih v Slovenskih Goricah. Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, nato pa nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Tudi tukaj se je družil z naprednimi študenti in sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, ki jih je objavljal že v Mariboru. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, izkoriščane viničarje in propadajoče kmete. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Pri delu je moral biti izredno previden, saj je bil osumljen komunistične dejavnosti. Kljub temu mu je na šoli uspelo okrog sebe zbrati skupino mladincev, ki jih je levičarsko usmerjal. 

Kamra.si, 27. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. decembra 1944 je na Šentviški Gori umrl  Ivan Laharnar, organist in skladatelj.  Rodil se je 7. maja 1866 na  Šentviški Gori. Laharnar, sin posestnika in gostilničarja, je nadarjenost za glasbo pokazal že v osnovni šoli. Njegov prvi učitelj je bil domači župnik Franc Ilovar, za nadaljnjo glasbeno izobrazbo pa sta poskrbela župnik Adolf Hermelj iz Šebrelj in kaplan, zbiralec ljudskih pesmi ter skladatelj Ivan Kokošar, ki je tedaj služboval v Cerknem. Prvi ga je učil osnov glasbe in orglanja, drugi kontrapunkta, modulacije in drugih pomožnih predmetov. Laharnar, ki je z učenjem začel leta 1881, je čez dve leti že postal organist v domači cerkvi, z dvajsetimi leti pa je pričel voditi tudi domači pevski zbor. Na pobudo Hermelja se je lotil tudi skladanja. Od leta 1885 do smrti je zložil okrog 600 skladb, večinoma cerkvene narave. Največ je kratkih vokalnih del, spisal pa je tudi nekaj daljših cerkvenih del, med katerimi je največji uspeh požela maša »Ora pro nobis«, ki jo je zložil leta 1892 ob 700-letnici domače fare. Dela je objavljal v številnih tedanjih glasbenih revijah in zbirkah, največ pri Goriški Mohorjevi družbi in v okviru Ceciljanskega društva, katerega goreč privrženec je bil. Z Danilom Fajgljem in Kokošarjem je sodeloval tudi pri zbiranju starih cerkvenih in ljudskih pesmi, ob tem pa je še vedno orglal, vodil več cerkvenih in posvetnih zborov ter skrbel za domačo kmetijo, gostilno in trgovino, za krajši čas pa je bil tudi župan rojstne vasi. Tu je konec leta 1944, v času najhujše nemške ofenzive, tudi umrl.Številna Laharnarjeva vokalna dela so v zborovskem ustvarjanju močno prisotna še danes, domačini pa so v spomin na njegovo bogato glasbeno ustvarjalnost in v zahvalo za razmah zborovske dejavnosti na Šentviški planoti po njem poimenovali domači pevski zbor in folklorno skupino.

Trubarjeva hiša literature, 27. december 2020 ― V četrtek, 10. decembra, je potekal peti in s tem tudi zadnji večer koncertno-pogovornega cikla Dueti, v središču dogodka pa je bila pop glasba, žanr, ki velja za najbolj razširjenega. Kot gosta večera sta se predstavila člana mednarodno priznane zasedbe Brina: Brina Vogelnik, lutkarica, oblikovalka in glasbenica, ki se primarno udejstvuje na področju popularne glasbe ter to združuje z elementi šansona, tradicionalne glasbe in world musica ter žanrsko raznovrsten kitarist Luka Ropret, čigar izhodišče ustvarjanja nedvomno predstavlja tradicionalna glasba. Dogodek je povezovala kritičarka, glasbena publicistka in urednica Nina Novak.