SEM,
30. december 2020
―
Letos, ko naš vsakdanjik in praznik kroji pojav koronavirusa, se marsikaj spreminja in prilagaja trenutnim razmeram. Zagotovo bodo morale svoje aktivnosti prilagoditi tudi fantovske skupine iz Bohinja, ki so pretekla leta po vaseh Zgornje Bohinjske doline pred iztekom starega in prihodom novega leta izvajale šego otepanja.
Pri tej šegi fantje povezani v fantovske skupnosti zamaskirani kot koledniki imenovani otepovci ali šeme, obiščejo vse hiše v petih vaseh Zgornje Bohinjske doline (Srednja vas, Studor, Stara Fužina, Bohinjska Češnjica, Jereka), domačinom voščijo srečno novo leto in v zameno sprejemajo darove (klobase, jajca, pijačo, denar). V Stari Fužini in Studorju otepovci domačine obiščejo na praznik sv. Štefana (
26 decembra), v Bohinjski Češnjici, Srednji vasi in Jereki pa na silvestrovo (
31. decembra).
Njihove priprave na vsakoletno šego se pričnejo kak mesec pred otepanjem, ko se fantje zberejo, si razdelijo vloge, določijo vodjo in uredijo kostume. Na dan otepanja se zamaskirajo (ponekod se še vedno preoblečejo v kožuhovinaste oprave in si nadenejo naličja iz kožuhovine in platna) in odidejo do hiš v vaseh po ustaljenem vrstnem redu, da domačini vedo kdaj jih pričakovati. Še vedno velja, da otepovci k hiši prinašajo srečo, če pa kje domačinov ni doma ali jim ne odprejo vrat, jim ponekod na hišna vrata ali pročelje hiše narišejo klobaso. Skupino kolednikov spremlja harmonikaš, njihovi obhodi pa trajajo do poznih večernih ur. Po končanju si fantje darove med seboj razdelijo ali pa koledovanje končajo s skupno pogostitvijo.
Enoto Otepanje v Bohinju je Ministrstvo za kulturo na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne dediščine vpisalo konec leta 2012.
Kako je otepanje v vaseh Srednja vas in Bohinjska Češnjica potekalo v letu 2015 si lahko ogledate na spodnjih fotografijah.
