Medsočje

Medsočje

Društvo Slovenski staroverci, 22. februar 2021 ― Novinar Erik Tlomm se umakne na zdravilni dopust v naravo, v prazno hišo ženinih starih staršev, v Medsočje, čudovit fiktiven kraj ob Soči, kjer se kmalu po novinarjevem prihodu zgodi zločin: v nevihtni noči nekdo umori mlado županovo hčer Magdaleno in njeno truplo obesi na lipo na glavnem trgu, ki jo prav tisto noč razkolje […]
ZMAGOVALNO PISMO LITERARNE ZAOBLJUBLJENKE KATARINE JUVANČIČ IN NAGRAJENA PISEMSKA BERA

ZMAGOVALNO PISMO LITERARNE ZAOBLJUBLJENKE KATARINE JUVANČIČ IN NAGRAJENA PISEMSKA BERA

Revija Primus, 22. februar 2021 ― Zaobljubljeni uvodnik: Veronika Šoster Zaobljubljena strokovna utemeljitev prvonagrajenega pisma: Aleksandra Kocmut   Revija Primus in Zveza kulturnih društev Slovenije sta v sodelovanju z JSKD – Območno izpostavo Ljubljana – malo pred iztekom lanskega leta razpisali natečaj za najboljše pismo novoletnih zaobljub Drugo leto bo (moj) svet drugačen, h kateremu je poleg lepih nagrad vabil spodnji ...
Zadnje slovo velikega umetnika #video

Zadnje slovo velikega umetnika #video

Planet Siol.Net, 22. februar 2021 ― V srbskem Novem Sadu so se včeraj poslovili od enega največjih kantavtorjev z območja nekdanje Jugoslavije, legendarnega Đorđa Balaševića. Ta je v svoji bogati glasbeni zgodovini izdal kar 12 plošč, na kateri so bile mnoge uspešnice. Pesmi, ob katerih smo se smejali, jokali, se zaljubljali. A morda je najbolj pomenljiv njegov opis življenja: "Na grobu imaš datum rojstva in datum smrti. Tista črtica med njima ... no, tisto je življenje."
O Terškovih Zapisih ustavnika v karanteni

O Terškovih Zapisih ustavnika v karanteni

Vrabec Anarhist, 22. februar 2021 ― Najbolj kritično besedilo v knjigi Zapisi ustavnika v karanteni je kolumna, v kateri se Andraž Teršek dotika neživljenjskih zahtev politikov do ljudi, njihove nagovore pa opredeli kot nespodobne, porogljive in zafrkljive. The post O Terškovih Zapisih ustavnika v karanteni appeared first on Vrabec Anarhist.

Tudi letošnji festival Dnevi komedije pod vprašajem

SiGledal, 22. februar 2021 ― Tudi izvedba letošnjega festivala Dnevi komedije v Celju je zaradi epidemioloških razmer v državi pod vprašajem; lanski je bil zaradi novega koronavirusa odpovedan. Kot je povedala upravnica Gledališča Celje Tina Kosi, trenutno preverjajo možnosti, katero od gledališč bi s svojo predstavo lahko prišlo na festival.

Izbranih prvih šest predstav za 10. Gibanico

SiGledal, 22. februar 2021 ― Izbranih je prvih šest predstav za 10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica, ki bo pod naslovom Sobivanje po novih načrtih potekal med 15. in 18. septembrom. Obenem so v Društvu za sodobni ples Slovenije zaradi epidemioloških razmer podaljšali rok za prijavo na razpis Gibanice. Tako bo komisija v izbor dodala še dve plesni deli.

Izbranih prvih šest predstav za 10. Gibanico

Misli, 22. februar 2021 ― Izbranih je prvih šest predstav za 10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica, ki bo pod naslovom Sobivanje po novih načrtih potekal med 15. in 18. septembrom. Obenem so v Društvu za sodobni ples Slovenije zaradi epidemioloških razmer podaljšali rok za prijavo na razpis Gibanice. Tako bo komisija v izbor dodala še dve plesni deli.
Homerske himne

Homerske himne

Društvo Slovenski staroverci, 22. februar 2021 ― Homerske himne so sklop triintridesetih pesnitev religiozne vsebine, posvečenih različnim bogovom Olimpa. Ohranjeni fragmenti obsegajo od treh do več kot petsto vrstic. Sestavljene so v epskem metrumu in jeziku, ki spominjata na Homerjevega, zato so jih tradicionalno imenovali »homerske«, vendar veljajo danes za dela različnih anonimnih avtorjev. Večji del jih je nastal že v 7. in […]

Umrl je igralec Danilo Benedičič

SiGledal, 22. februar 2021 ― V 88. letu se je poslovil gledališki in filmski igralec Danilo Benedičič, ki je bil skoraj štiri desetletja član igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana in v njem oblikoval večino svojih odrskih mojstrovin. V svoji karieri je odigral skoraj 150 vlog, za svoje delo je prejel vrsto nagrad.
Projekt VAZ je prejel priznanje Prometej 2020

Projekt VAZ je prejel priznanje Prometej 2020

SEM, 22. februar 2021 ― Projekt VZHODNOAZIJSKE ZBIRKE V SLOVENIJI: Vpetost slovenskega prostora v globalno izmenjavo predmetov in idej z Vzhodno Azijo, ki ga vodi Oddelek za azijske študije, FF, Univerza v Ljubljani, je prejel nacionalno priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju za leto 2020, in sicer za oživitev vzhodnoazijskega materiala v Sloveniji in njegovo predstavitev slovenski javnosti. Gre za priznanje, ki ga Slovenska znanstvena fundacija podeljuje posameznikom, skupinam državljanov ali (in) organizacijam za kakovostno, pomembno in učinkovito komuniciranje znanosti določeni ali splošni javnosti na Slovenskem. Partnerski organizaciji projekta VAZ sta Slovenski etnografski muzej in Znanstveno raziskovalno središče Koper, pri projektu pa sodelujejo tudi Narodni muzej Slovenije, Pokrajinski muzej Celje in Pomorski muzej Sergej Mašera Piran. V okviru projekta Vzhodno azijske zbirke v Sloveniji raziskovalci celostno in sistematično obravnavajo pet zbirk vzhodnoazijskega porekla, ki se nahajajo v različnih slovenskih muzejih: Skuškova zbirka (Slovenski etnografski muzej), Zbirka Alme Karlin (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka predmetov iz Azije in Južne Amerike (Pokrajinski muzej Celje), Zbirka vzhodnoazijske keramike (Narodni muzej Slovenije) ter Zbirka Ivana Koršiča (Pomorski muzej Sergeja Mašera, Piran). Pri rezultatih projekta gre izpostaviti novo izdelano podatkovno bazo vzhodnoazijskih predmetov v slovenskih muzejih na domeni www.vazcollections.si. Ta združuje javnosti nedostopne zbirke iz depojev več slovenskih muzejev, pri čemer je vsak predmet strokovno in celostno predstavljen, opremljen s fotografijo, datacijo in drugimi ključnimi podatki. ISKRENE ČESTITKE! Več na https://vazcollections.si/projekt-vaz-prejel-priznanje-prometej-2020/  
Natečaj za izvirni slovenski roman (prvič)

Natečaj za izvirni slovenski roman (prvič)

Literatura v živo, 22. februar 2021 ― Zbirka Prišleki Literarno-umetniškega društva Literatura si je v dvajsetih letih kontinuiranega izhajanja utrdila ime prepoznavne literarne zbirke, v kateri so doslej zvečine izhajale pesniške in kratkoprozne zbirke. Ker bi si želeli v naslednjih letih vanjo privabiti tudi več romanopiscev, razpisujemo natečaj za izvirni krajši roman.
Natečaj za izvirni slovenski roman (prvič)

Natečaj za izvirni slovenski roman (prvič)

Literatura v živo, 22. februar 2021 ― Zbirka Prišleki Literarno-umetniškega društva Literatura si je v dvajsetih letih kontinuiranega izhajanja utrdila ime prepoznavne literarne zbirke, v kateri so doslej zvečine izhajale pesniške in kratkoprozne zbirke. Ker bi si želeli v naslednjih letih vanjo privabiti tudi več romanopiscev, razpisujemo natečaj za izvirni krajši roman.

Umrl je igralec Danilo Benedičič

Misli, 22. februar 2021 ― V 88. letu se je poslovil gledališki in filmski igralec Danilo Benedičič, ki je bil skoraj štiri desetletja član igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana in v njem oblikoval večino svojih odrskih mojstrovin, piše na spletni strani ljubljanske Drame. V svoji karieri je odigral skoraj 150 vlog, za svoje delo je prejel vrsto nagrad.
Izar Lunaček: Sveto in smešno

Izar Lunaček: Sveto in smešno

MMC Knjige, 22. februar 2021 ― Strip kot "hitro branje za počasne glave", kot se je reklo, dolga desetletja kljub množicam ljubiteljev ni bil na najboljšem glasu, razen redkih izjem. Prevlada digitalnih tehnologij v posredovanju knjižnih vsebin pa je prinesla velike spremembe.

Nedavne objave o staroverstvu

Društvo Slovenski staroverci, 22. februar 2021 ― Katja Hrobat Virloget: O aktivni in pasivni vlogi stroke ter javnosti pri ustvarjanju nesnovne dediščine. Primer mitskega parka in starovercev: Povezava do članka. Miha Kozorog: Staroverci in prva svetovna vojna: poskus zasuka časovnice Povezava do članka.  Miha Kozorog: Etnološka recepcija starovercev: Povezava do članka. Kozorog dvomi v pristnost gradiva o starovercih in analizira dosedanje objave […]

Faust je drugi

SiGledal, 22. februar 2021 ― Gledalci, ki pogrešajo gledališče v živo, pišejo gledališkim ustvarjalcem, kako doživljajo prekinitev živega stika, in obljubljajo, da se bodo po koncu epidemije vrnili v dvorane. – Miha Pintarič: "Hotel sem postati igralec, pa ni šlo." – Napišite pismo svojemu igralcu tudi vi in ga pošljite na sigledal@gmail.com.

22. februarja 1987 je v umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom

Kamra.si, 22. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1987 je v Ljubljani umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom. Rodil se je 26. julija 1903 v Vodnjanu pri Pulju. Dominko je študiral fiziko na Univerzi v Bologni in tu leta 1929 doktoriral. Za svoje delo je prejel visoko nagrado te univerze. Prve strokovne članke je leta 1931 objavil v astronomski reviji Coelum. V letih od 1927 do 1930 je bil predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija; do 1931 je bil pomočnik na astronomskem inštitutu v Bologni, leta 1932 je prišel v Jugoslavijo. Od leta 1932 do 1938 je delal v Astronomskem observatoriju v Beogradu (AOB) kot pomočnik opazovalec. V tem času je objavil strokovne članke v publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934 do 1938). Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega astronomskega društva in (1935 do 1940) sourednik poljudnoznanstvene revije Saturn. Od leta 1938 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju v Beogradu in profesor na beograjskih gimnazijah, 1941 do 1942 je bil v gestapovskem zaporu in taborišču na Banjici. Po osvoboditvi Beograda leta 1944 se je prijavil v 5. udarno krajiško divizijo, pozneje pa v brigado Italia ter sodeloval v bojih na sremski fronti. Leta 1946 je postal astronomski opazovalec in leta 1947 znanstveni sodelavec pri AOB. Ob ustanovitvi stolice za astronomijo leta 1948 na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Ustanovil je Astronomsko-geofizikalni observatorij AGO s potresno postajo na Golovcu v Ljubljani. Skupaj z Vladom Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije pri nas in si prizadeval za upoštevanje njenih izsledkov pri gradnjah; tako je SRS še pred skopskim potresom izdelala pravilnik o varnejši gradnji. Vodil je strokovno skupino, ki je po večletnih meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astronomsko dolžino, širino in smer poldnevnika (meridijana)). Bil je pobudnik češko-jugoslovanskega projekta gradnje Observatorija na Hvaru.
še novic