Radio Študent,
20. februar 2017
―
Westworld je lanskoletna produkcija HBO, ki kot senzacija vztraja tudi letos. Zgodba serije je osnovana na istoimenskem znanstveno-fantastičnem filmu iz leta 1973, ki je javnost prvič seznanil z idejo zabaviščnega parka, v katerem se premožni gostje lahko igrajo z umetno inteligentnimi androidi, imenovanimi tudi »gostitelji«. Park sta v ponovno obratovanje spravila Lisa Joy in Jonathan Nolan, brat Christopherja Nolana, ki je prav tako znan po znanstveno-fantastičnih hollywoodskih velehitih.
Kot se spodobi za vsako HBO serijo, tudi Westworld zgodbo podaja skozi perspektivo širokega nabora oseb, ki ga sestavlja mešanica robotov, obiskovalcev in zaposlenih v parku. Glavni med njimi so genialni, a etično vprašljivi stvaritelj parka, ki ga tokrat z normalno dieto igra Anthony Hopkins, dve emancipirani androidki, dva tehnika, ki popravljata eno od dveh androidk in asistirata pri njeni emancipaciji, še nekaj osebja in star sadist. Slednji je najpomembnejši, najbolj premožen gost parka in celo delni lastnik podjetja, ki s parkom upravlja. Medtem ko stari odkriva globlji smisel parka in v ta namen muči androide, emancipirani robotki razvijata zavest in se začenjata zavedati strukture, v katero sta postavljeni. Del osebja so pravzaprav androidi, ki so odgovorni le stvaritelju, sezona pa se zaključi tako, da Hopkins na zaključni proslavi v parku z emancipiranimi roboti ubije sebe ter nekaj članov podjetja, ki hočejo prevzeti in spremeniti njegov park tako, da bi bil bolj primeren za obiskovalce.
Na prvi pogled se zdi, da serija Westworld predstavlja nekaj povsem novega. Obiskovalci, ki v parku sproščajo svoje neuresničene želje po streljanju in fukanju, so metafora za navdušence nad preostalo komercialno produkcijo, ki vedno manj cenzurira svojo pomanjkljivo vsebino. Identificiranje z androidi, nad katerimi se izživljajo vsi, ki premorejo kanček človečnosti, naj bi v gledalcu vzbudilo kritičnost nad lastnim masturbiranjem na zombi pornografijo, ki jo med drugimi
