Novice

zadetki za Inštitut za kulturno zgodovino

Francoski literarni krožek, Assia Djebar: L’amour, la fantasia – Aicha Boughazi

Mestna knjižnica Ljubljana, 13. marec 2019 ― Četrto srečanje bo posvečeno romanu alžirske avtorice Assie Djebar, ki nosi naslov L’amour, la fantasia. V njem se prepletata in dopolnjujeta osebna zgodba ženske pripovedovalke ter zgodovina. Med novembrom in majem 2018/2019 že drugič poteka Francoski literarni krožek, kjer se enkrat na dva meseca pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Zaželene so prijave na: aicha.boughazi.92@gmail.com. Krožek bo izveden v novembru, januarju, marcu in maju. Februarja se obeta dodatna, dijaška različica krožka, majsko srečanje pa bo izvedeno na Francoskem Inštitutu v Sloveniji. Prihodnje srečanje: četrtek, 23. 5., ob 18.00: L’écume des jours (Boris Vian), v prostorih  Francoskega kulturnega centra. V sodelovanju s Škratovo čitalnico in Francoskim kulturnim centrom, ki bo najbolj nadobudnemu udeležencu ali udeleženki ob koncu krožka podaril prav posebno darilce.  
Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

Ob koncu leta je izšla nova številka Etnologa

SEM, 7. januar 2019 ― Ob koncu leta je izšel nova številka Etnologa (28/2018), katerega nosilna tema je dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščine. V letu 2018, ko v Sloveniji obeležujemo 10. obletnico podpisa Unescove Konvencije o  varovanju nesnovne kulturne dediščine, nas v sklopu znanstvenih člankov z naslovom Dediščinjenje med politiko, stroko in nosilci dediščin zanimajo etnološko-antropološki pogledi na odnos mednarodnih organizacij ter državnih in lokalnih oblasti do kulturne dediščine in njenih nosilcev. Rajko Muršič povzema zgodovino uveljavljanja terminov kulturna dediščina in nesnovna kulturna dediščina. Obravnava politične in upravne razsežnosti kulturne dediščine, pri čemer ga še posebej zanima nesnovna kulturna dediščina. Sprašuje se, ali Unescova konvencija (2003) res prispeva k varovanju nesnovne kulturne dediščine ali gre za njeno prilaščanje. Nena Židov na primeru implementacije Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji pokaže, kakšne težave lahko povzroča implementacija mednarodne konvencije državi podpisnici. Opozarja na zakonodajne, terminološke, kadrovske in finančne težave, povezane z varovanjem nesnovne dediščine, in na odgovornost strokovnjakov, vpetih v »prevajanje« globalne politike na nacionalno raven. Da ima lahko implementacija mednarodne konvencije na nacionalni ravni tudi pozitivne učinke, dokazuje Martina Piko-Rustia na primeru vpisa slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem v seznam nesnovne kulturne dediščine Avstrije. Vpis,  ki je občutljivo manjšinsko-politično temo razširil tudi na področje kulture, je zelo odmeven na lokalni, državni in mednarodni ravni. Da so pri varovanju nesnovne dediščine, med katero sodi tudi prehrana, pomembni tudi raziskovalci, dokazuje članek Maje Godina Golija in Špele Ledinek Lozej, v katerem so predstavljeni pomeni in cilji projektov, pri katerih je v zadnjem desetletju sodeloval Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Med drugim kritično obravnavata vlogo raziskov
O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta in svojega mesta v njem

O času kot eni izmed temeljnih kategorij človekovega dojemanja sveta in svojega mesta v njem

ARS Ars humana, 31. december 2018 ― Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti Čas, kot ga doživljamo na Zemlji, je pravzaprav iluzija, navidezna posledica astronomskih danosti: vrtenja Zemlje okrog Sonca, vrtenja lune okrog Zemlje in nagiba Zemljine osi glede na ravnino, po kateri kroži okrog Sonca. Kako si ga predstavljamo, pa je povsem drugo vprašanje in načinov, kako misliti čas, je zelo veliko. Pri tem je vsak govor o začetku – stvarstva, človeštva, vere, naroda družine in posameznika – vezan na pestro paleto načinov dojemanja časa; priložnost za pogled nazaj v preteklost in naprej v prihodnost pa vedno ponuja tudi obdobje okoli novega leta – v njem sta namreč vedno združena čas, ki beži, in čas, ki se ponavlja. O različnih kulturnih pogledih na čas in z njim povezanih ritualih ponavljanja in obnavljanja, načinih, kako so različne skupnosti vzpostavile svoj koledar in kako tehnologije merjenja časa vplivajo na človekovo dojemanja sveta in svojega mesta v njem, bodo govorili etnologinja dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, zgodovinar, arheolog in etnolog trojni doktor Andrej Pleterski z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter arheologinja in etnologinja doktorica Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze v Kopru.
80 let od ustanovitve SAZU

80 let od ustanovitve SAZU

ARS Arsov forum, 13. november 2018 ― Kar zadeva znanost, smo bili Slovenci pred prvo svetovno vojno provinca province habsburške monarhije, ocenjuje ustanovitev akademije kot pridobitev (poleg univerze l.1919) akademik Boštjan Žekš. 12. novembra 1938 okoli 11. ure so v Ljubljani ustanovili Akademijo znanosti in umetnosti.  Po italijanski okupaciji je postala celo članica italijanskih akademij, novembra 1943 pa je tedanji predsednik AZU Milan Vidmar dosegel preimenovanje v slovensko AZU – torej SAZU. Po vojni so nove oblasti pridevnik odpravile, dokončno pa se je naziva akademije prijel šele maja l. 1948.  V prostorih SAZU na Novem trgu 3 v glavnem  mestu so v pogovoru ob 80-letnici ustanovitve sodelovali: akad.prof.dr. Tadej Bajd, aktualni predsednik SAZU, akad.prof.dr. Boštjan Žekš (predsedoval SAZU 2002-2008), in zgodovinar, dr. Željko Oset (na Univerzi v Novi Gorici predava kulturno zgodovino, je avtor dveh del o zgodovini SAZU). Spregovorili so o zgodovinskih razlogih za ustanovitev akademije, njeni vlogi v razvoju znanosti (in umetnosti) med Slovenci v medvojnem obdobju, času okupacije in vojne, ter širitvi SAZU v drugi Jugoslaviji. Nova povojna usmeritev akademije – razvoj raziskovalnih inštitutov s področij naravoslovnih in tehniških ved – je bila med drugim tudi rezultat strateških odločitev tedanje vladajoče elite. Seveda pa to niso edine teme o katerih je tekla beseda. Poslušajte!

„Slovenci in Pulj v času habsburške monarhije"

Kamra.si, 13. november 2018 ― Osrednja knjižnica Celje, Gradska knjižnica i čitaonica Pula, Slovensko kulturno društvo Istra Pulj in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu vabijo na sklop dogodkov, ki jih pripravljajo v počastitev 100-letnice konca prve svetovne vojne. Program: Petek, 16. 11. 2018                - ob 15. uri Mornarsko pokopališče, Stoja 14Polaganje venca v spomin padlim Slovencem – avstro-ogrskim vojakom.- dr. Smiljana Knez, veleposlanica Republike Slovenije na Hrvaškem- Boris Miletić, župan mesta PuljSodeluje: Mešani pevski zbor Encijan                - ob 16. uri Galerija Slovenskega kulturnega društva Istra Pulj, Hermana Dalmatina 4  Odprtje razstav: Pulj pred prvo svetovno vojno", avtorica Nadia Bužleta (Gradska knjižnica i čitaonica Pula);Celjski 87. pehotni polk, avtorja Janja Jedlovčnik, Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje)Sodeluje: Mešani pevski zbor Encijan       - ob 18. uri Gradska knjižnica i čitaonica Pula, Kandlerova 39 Predavanje: Dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik in profesor: Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije v Kopru, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru: " Življenjska pot kontraadmirala Alojza alias Vjekoslava Šusteršiča: prispevek k proučevanju pomorske tradicije na stičišču Sredozemlja in Srednje Evrope"
Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

Peter Pavel Vergerij, nenavadni podpornik izdajanja prvih slovenskih knjig

ARS Jezikovni pogovori, 25. oktober 2018 ― Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Za izdajanje prvih slovenskih knjig je med zaslužnejšimi Peter Pavel Vergerij. Vprašanje je, ali bi Primož Trubar brez njegovega prepričevanja nadaljeval prevajalsko delo. Trubar celo piše, da je Vergerij takoj za Bogom med najzaslužnejšimi za njegovo prevajanje Svetega pisma. Na večer pred praznikom dneva reformacije bomo osvetlili vpliv te nenavadne osebnosti na začetke oblikovanja slovenskega knjižnega jezika. Gost bo dr. Gregor Pobežin, predstojnik Inštituta za kulturno zgodovino na ZRC SAZU, ki je prevedel nedavni izid Dopisov papeškega tajnika – protipapeškega pamfleta Petra Pavla Vergerija.
Postojna: <mark>Kulturni</mark> utrip poletja 2018 <mark>zaklju</mark>čili z razstavo in koncertom opernih arij

Postojna: Kulturni utrip poletja 2018 zaključili z razstavo in koncertom opernih arij

Notranjsko primorske novice » Kultura, 17. avgust 2018 ― Postojna,17. avgust – Danes se bo zaključil letošnji sklop prireditev Kulturni utrip poletja 2018. V sklopu prireditev, ki so se odvijale skoraj dva meseca, se je na odru na Titovem trgu, pa tudi drugih prizoriščih, odvilo okrog 50 različnih dogodkov.  Od folklore, narodno zabavne glasbe, jazza, rocka, po besedah Katje Jordan, ki vodi Kulturni dom Postojna, pa je bil v ponudbi letošnjih dogodkov tudi dobro sprejet  stand up venček, pa festival kitare, pasji dan in še kaj drugega. Zaključek Kulturnega utripa poletja v Postojni 2018 – Foto: JL Včeraj smo bili priča odprtju razstave, ki ga je ob 200-letnici odkritja notranjih delov Postojnske jame pripravil Notranjski muzej Postojna. Razstava, ki bo na ogled do 20. septembra, prikazuje nekatere pomembnejše obiskovalce Postojnske jame od leta 1909 pa vse do leta 1961. Razstavljene fotografije so iz arhiva Notranjskega muzeja Postojna ter Muzeja novejše zgodovine. Pred uradnim odprtjem razstave so zbrane nagovorili župan občine Postojna Igor Marentič, ki je izpostavil pomen Postojnske jame za prepoznavnost kraja in razvoj turizma, ki tudi v preteklosti ni bil zanemarljiv, direktorica Zavoda Znanje Vladimira Krese je poudarila pomen Notranjskega muzeja Postojna in Inštituta za raziskovanje krasa, ki krepita sloves Postojne kot zibelke krasoslovja, avtorica razstave Alenka Čuk pa  je zbrane z besedo popeljala med razstavne eksponate. Po uradnem odprtju  je sledil koncert – kako primerno – skupine Proteus, ki se je letos predstavila tudi na Melodijah morja in sonca. Foto Ob zaključku letošnjega Kulturnega utripa poletja si velja ogledati tudi dosežke tokratnega sklopa dogodkov, ki so se odvijali od začetka julija, zaključili pa se bodo danes s koncertom opernih arij pred Predjamskim gradom, ko se bo predstavil tudi vsem dobro poznani Jure Počkaj. Dogodek, katerega soorganizator je Turistično društvo Postojna, se bo pričel ob 18.uri. Katjo Jordan smo poprosili za kratek komentar letošnjega dogajanja: »Raz
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 14. julij 2018 ― Pri Sodobnost International je izšel roman Anite Nair z naslovom Vaje v pozabljanju, Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU je izdal delo Dopisi papeškega tajnika Petra Pavla Vergerija ml. Založba Miš je izdala mladinski roman Geoffa Havela Divji spust, pri Založbi Zala je izšla slikanica Heather Tekavec Sraka tatinska.
Novice: Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - Sto let "bazilike miru" - Gostovanje razstave v Pragi

Novice: Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci - Sto let "bazilike miru" - Gostovanje razstave v Pragi

Tolminski muzej, 29. junij 2018 ― Tolminski muzej je v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Pragi, Grajsko stražo (Hradní stráž) in Vojaškim zgodovinskim inštitutom v Pragi (Vojenský historický ústav Praha) organiziral gostovanje razstave o izjemnem kulturnem spomeniku v Posočju, Javorci, kraju evropskega spomina, v Pragi na Češkem. Avtorica razstave je mag. Damjana Fortunat Černilogar, za likovno ...

Schwentner in njegov čas

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 19. maj 2018 ― V soboto, 19. 5. 2018, nas je v Občinski knjižnici Vransko ddr. Igor Grdina z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU popeljal v 2. pol. 19. st., v čas, ko je živel in ustvarjal Lavoslav Schwentner in čas, ko je bilo Vransko še največje središče v Spodnji Savinjski dolini, saj je štelo več prebivalcev kot Žalec. Železniška proga Celje-Velenje, ki je bila zgrajena leta 1891, je povzročila bliskovit razvoj krajev (predvsem Žalca), ki so potekali ob progi, na drugi strani pa je povzročila tudi zaostajanje krajev, ki so bili oddaljeni od ...

Mir ali premirje – ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. marec 2018 ― Neuspeh nemških ofenziv na zahodni fronti in zlom zadnje avstro-ogrske ofenzive proti Italiji je bil znamenje, da je zmaga za uradni Berlin in Dunaj onstran praga mogočega. Uspehi čet antantnih in pridruženih sil so potem zapečatili usodo centralnih sil. Upanje, da se bodo uresničile Wilsonove vizije (14 točk, 5 načel, 4 dodatne točke), je bilo veliko, vendar se je že na začetku mirovne konference pokazalo, da ne bo uresničeno. Mir, ki je bil sklenjen v dvorcih okoli Pariza, je bil kompromis med triumfalnim mirom in wilsonističnimi načeli. Po zavrnitvi ratifikacije mirovne pogodbe v ZDA, za kar sta imela največ zaslug senator Henry Cabot Lodge in nepopustljivost predsednika Wilsona, je postalo jasno, da bo sklenjeni mir kvečjemu malce daljše premirje. Tudi versajski sistem – podobno kot bismarckovski – ni imel garanta za svojo trajnost. Redni prof. ddr. Igor Grdina je zaposlen na Inštitutu za kulturno zgodovino, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Revolucija ali wilsonizem? – ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. marec 2018 ― Sile, ki so se soočile s statično vojno, so začele iskati različne poti k spremembi položaja v svoj prid. Pri tem so posegle po zelo nekonvencionalnih sredstvih. Nemčija je hotela končati enotno vojno ter razdeliti spopad. Zato je 1917 poskušala z dvojno revolucionarno spletko: v Rusiji se je zamišljeni scenarij realiziral, v Mehiki pa ne. Še več: nemški poskus, da bi v vojno z ZDA, ki bile vse bolj naklonjene antantnim silam, zapletel Mehiko, je uradni Washington pripeljal do napovedi sovražnosti berlinski vladi. Formuliranje vojnih ciljev ZDA, ki so bili drugačni od tistih pri antantnih silah, je zagotovilo veliko moralni prednost nasprotnikom centralnih sil. Po drugi strani je tudi brest-litovski diktat slednjim koristil le navidezno, saj ni docela sprostil čet, ki sta jih Nemčija in Avstro-Ogrska imeli na vzhodni fronti. Redni prof. ddr. Igor Grdina je zaposlen na Inštitutu za kulturno zgodovino, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.  

Statična vojna – ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. marec 2018 ― Nerealizacija vseh bistvenih načrtov sil, ki so bile zapletene v prvo svetovno vojno, je vodila k statičnosti spopada. Tudi tam, na vzhodni fronti, kjer je leta 1915 kazalo, da bo bojevanje obdržalo svojo dinamiko, je v naslednjem letu prišlo do pozicijske vojne. Tega niso spremenili niti vstopi novih sil v vojno – Italije leta 1915 in Romunije 1916. Le začetne operacije bolgarske armade so spominjale na operacije iz poletja in jeseni 1914. Statična vojna je pomenila totalizacijo in absolutizacijo spopada. Na eni strani je šlo za blokado, ki so jo izvajale antantne sile, na drugi pa za (neomejeno) podmorniško vojno, ki jo je začela prakticirati Nemčija. Redni prof. ddr. Igor Grdina je zaposlen na Inštitutu za kulturno zgodovino, Znanstvenoraziskovalni center SAZU.

Aleš Gabrič novi predsednik Slovenske matice

Dnevnik, 15. marec 2018 ― Novi predsednik Slovenske matice (SM) je Aleš Gabrič, znanstveni svetnik ljubljanskega Inštituta za novejšo zgodovino. Na mesto predsednika tega najstarejšega slovenskega kulturno-znanstvenega združenja in založbe je bil izbran v sredo na rednem...
še novic