Novice

zadetki za Knjižnica Brežice

Nov predsednik DSP Dušan Merc

Nov predsednik DSP Dušan Merc

ARS Kulturna panorama, 31. maj 2019 ― Nekaj minut namenjamo tudi 15. bralnemu festivalu Knjižnica pod krošnjami. V današnji oddaji boste najprej slišali o načrtih novega predsednika Društva slovenskih pisateljev Dušana Merca. Napovedali bomo festival Mesto knjige, ki se začenja v Novi Gorici. Opozorili bomo na eno od razstav fotografij Wilhelma Heiligerja, ki je na ogled v Pilonovi galeriji v Ajdovščini. Spomnili bomo na stoletnico prve uprizoritve Cankarjevih Hlapcev, ki so jo v Slovenskem gledališkem inštitutu zaznamovali z izidom zbornika. Nekaj minut bomo namenili letošnji prejemnici Lavrinove diplome Darji Betocchi, ki so jo pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev nagradili za pomemben prispevek na področju posredovanja slovenske književnosti v druge jezikovne kulture. Omenili bomo še gostujočo razstavo Posavskega muzeja Brežice v Muzeju Krško. Razstavo z naslovom Franjo in Iva Stiplovšek: razvoj muzealstva v Posavju so pripravili  ob 120 – letnici rojstva Franja Stiplovška in kot uvod v obeležitev 70-letnice Posavskega muzeja Brežice. Zadnjih nekaj minut pa bomo namenili tudi 15. bralnemu festivalu Knjižnica pod krošnjami.
Glazerjeva <mark>knjižnica</mark> v Mariboru

Glazerjeva knjižnica v Mariboru

ARS Svet kulture, 6. februar 2019 ― Osebna knjižnica pesnika in knjižničarja Janka Glazerja je nova pridobitev Univerzitetne knjižnice Maribor Teme tokratne oddaje Svet kulture so prenos osebne knjižnice Janka Glazerja v Univerzitetno knjižnico Maribor, spominska razstava Arheološka podoba v plakatih Matjaža Vipotnika v Posavskem muzeju Brežice, razstava slikarja Emerika Bernarda v Bežigrajski galeriji 2 ter Škerjančeve nagrade, ki jih Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana podeljuje najzaslužnejšim dijakom, profesorjem in sodelavcem šole. Vabljeni k poslušanju!

10 občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Knjižnice.si, 7. december 2018 ― Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, […]
Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Trubarjeva domačija, 5. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018 so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugič podelili nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila v Levstikovem domu v Velikih Laščah Občina Velike Lašče, ki je cetifikat prejela že lansko leto. 1O OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugič podelilo nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. (Velike Lašče, 3. december 2017) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnili
Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Trubarjeva domačija - Arhiv, 5. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018 so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugič podelili nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila v Levstikovem domu v Velikih Laščah Občina Velike Lašče, ki je cetifikat prejela že lansko leto. 1O OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugič podelilo nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. (Velike Lašče, 3. december 2017) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnil

9. novembra 1904 se je v Gorici rodila Savica Zorko, prva upraviteljica Ljudske knjižnice v Brežicah

Kamra.si, 9. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. novembra 1904 se je v Gorici rodila Savica Zorko, prva upraviteljica Ljudske knjižnice v Brežicah.  Umrla je 8. februarja 1987 v Brežicah.  Mladost je preživela v Gorici v Trgovskem domu, ki je bil s svojo lepo dvorano središče in zbirališče goriških Slovencev. Na površini 900 kvadratnih metrov so delovali gospodarski obrati, kulturne in športne ustanove. Del stavbe je bil namenjen sodobno opremljeni dvorani, v katero so goriški Slovenci zahajali, da bi prisluhnili koncertom, si ogledali gledališke predstave ali zaplesali. V stavbi je gostovalo Pevsko in glasbeno društvo, ki je skrbelo za glasbeno šolo in prirejalo številne koncerte. V nizkem pritličju je deloval Goriški Sokol, ki je imel na razpolago telovadnico, garderobo, sanitarije in shrambo za orodje. Tudi Narodna prosveta se je preselila s svojo knjižnico v komaj zgrajeno stavbo. Pritlični prostori so služili poslovni dejavnosti, kjer so delovale trgovine (npr. trgovini z blagom Pregrad & Černetič in Hedžet & Koritnik), kasneje še knjigarna znanega založnika, književnika in tiskarja Andreja Gabrščka. Tudi Savičin oče Vinko Šuligoj je bil duša narodnega življenja in čislan pevec. Vse to so gotovo dejavniki, ki so vplivali na Savičina raznovrstna in mnogotera udejstvovanja – tako v kulturi kot drugje.

Zbiramo spomine: Spomini na otroštvo: »Ko sem še majhen bil …«

Kamra.si, 5. november 2018 ― Se še spomnite vaše najljubše igrače? Katerih iger ste se igrali kot otrok? Pri katerih opravilih ste sodelovali? Še hranite fotografije z različnih praznovanj in obredov? Bi z nami delili zanimivo anekdoto iz vašega otroštva? Če doma hranite fotografije, razglednice, predmete, zgodbe ali drugo gradivo, povezano z našim najnežnejšim življenjskim obdobjem (npr. fotografije z rojstnodnevnih praznovanj, religioznih obredov, gradivo, ki priča o igračah, otroški oblačilni kulturi, družabnih igrah, otroških opravilih ipd.), vas vabimo k sodelovanju v sredo, 7. novembra 2017, med 8.00 in 19.00 v Bukvarno in časopisno čitalnico pri Študijskem oddelku novomeške knjižnice. Gradivo, ki ga boste prinesli, bomo digitalizirali in vam ga vrnili, zbrano digitalizirano gradivo pa shranili v svojem arhivu in ga delno uporabili za pripravo novih digitalnih zbirk na spletnem portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra. Zbiranje gradiva na temo otroštva bo na omenjeni dan v času odprtosti knjižnic potekalo tudi v Ljudski knjižnici Metlika, Knjižnici Črnomelj, Knjižnici Brežice, Knjižnici Sevnica, Valvasorjevi knjižnici Krško, Knjižnici Kočevje, Knjižnici Miklova hiša Ribnica in Knjižnici Pavla Golie Trebnje. Vsaka zgodba šteje pri snovanju življenjske zgodbe našega kraja!

31. oktobra 1929 se je v Celju rodila prof. Božena Orožen, slavistka in domoznanka

Kamra.si, 31. oktober 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. oktobra 1929 se je v Celju rodila prof. Božena Orožen, slavistka, prevajalka in domoznanka. Rodila se je v Celju na tedanjem Vrazovem, sedaj Gledališkem trgu 8, v isti hiši, kjer živi še sedaj. Po štirih razredih osnovne šole je leta 1940 postala dijakinja 1. razreda osemletne celjske gimnazije. Šolsko leto se je zaradi vojne in nemške okupacije končalo predčasno, saj so jo junija 1941 Nemci s starši izselili v Srbijo. To je bil tretji transport, ki se je ustavil v Paraćinu. Čez dva meseca so del izgnancev poslali v Zaječar, kasneje, pozimi 1941/42, pa je s starši prišla v Beograd. Tu je nadaljevala gimnazijsko šolanje od 2. do 5. razreda, peti razred že po osvoboditvi Beograda.Julija 1945 se je vrnila v Celje. Leta 1948 je maturirala na celjski gimnaziji in se vpisala na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (A - slovenski jezik s književnostjo, B - ruski jezik s književnostjo). Diplomirala je junija 1954, diplomsko nalogo pa napisala o savinjskem pisatelju Janku Kaču. Njeno prvo službeno mesto je bilo na gimnaziji v Brežicah (1954–1956), jeseni 1956 pa se je zaposlila na I. gimnaziji v Celju. V začetku tega obdobja je tudi naredila strokovni izpit (metodična naloga Protestantizem v srednji šoli). V šolskem letu 1958/59 se je kot štipendistka izpopolnjevala v Pragi. Ukvarjala se je predvsem s češko-slovenskimi literarnimi stiki v preteklosti. Po vrnitvi je ponovno poučevala na celjski gimnaziji slovenščino in deloma ruščino, ko so jo spet uvedli, in nekaj let vodila dijaški ruski krožek.Veliko je delala tudi pri celjski podružnici slavističnega društva.Leta 1983 je nastopila službo v Osrednji knjižnici Celje kot vodja oddelka Posebnih zbirk (oz. domoznanskega oddelka) in na tem mestu ostala do upokojitve septembra 1991.Po upokojitvi je ostala dejavna na domoznanskem področju kot publicistka, pripravila in vodila pa je tudi številne odmevne ekskurzije v slovenske in zamejske kraje, povezane s slovensko kulturno zgodovi
še novic