Novice

zadetki za Likovne besede

Samozaposleni v kulturi živijo težko

Samozaposleni v kulturi živijo težko

ARS Kulturna panorama, 29. marec 2020 ― Pogovarjamo se s Tjašo Mislej in Darkom Knezom S prejemnico letošnje nagrade Slavka Gruma Tjašo Mislej smo se pogovarjali o njenem nagrajenem dramskem besedilu „Naše skladišče“, govorimo tudi o tem, kako v obdobju izrednih razmer pa do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020, odločitve vlade vplivajo na delovanje Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. Predstavljamo pobudo SIGICa – „Slovenskega glasbeno-informacijskega centra“, ki je te dni sprožil akcijo za finančno pomoč samozaposlenim glasbenikom v kulturi, naš dopisnik iz Italije pa se je pozanimal, kako v obdobju, ko so tamkajšne kulturne ustanove zaprte, v tej zakladnici evropske kulture bogato ponudbo vsebin, od muzejske, galerijske pa do filmske, preusmerjajo na internetne strani. Darko Knez, vodja oddelka za zgodovino in uporabno umetnost v Narodnem muzeju Slovenije je orisal simboliko križa pri kristjanih in predvsem likovne upodobitve iz zbirke križev, ki jo hranijo v muzeju.

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 28. marec 2020 ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Nazaj od blizu, razstava grafičnega oblikovalca Domna Frasa v razstavišču Koroške osrednje knjižnice

Kamra.si, 12. marec 2020 ― V razstavišču Koroške osrednje knjižnice smo v petek, 6. marca 2020, odprli razstavo Nazaj od blizu avtorja Domna Frasa, slovenskega grafičnega oblikovalca in tipografa. Na razstavi nam avtor odstira vpogled v svoje tipografske stvaritve s celovito serijo velikoformatnih grafik. “Tipografija sobiva z jezikom na dveh ravneh. Je informacija in je njegova podoba.” je v knjigi Nazaj od blizu – Aparatove črke & oblike 1998 ----- 2018 zapisal avtor. Na razstavi so njegove tipografske stvaritve prevedene v izolirane abstraktne likovne forme. Iz mikro tipografskih mojstrovin, ki so za običajnega bralca zgolj besedilo, se tukaj soočimo s črko, linijami, ploskvami, volumni … v veličastnih makro izvedbah, ki nas presunejo z močjo likovne govorice.  

Eneja Urnaut bere sodobno slovensko dramo

SiGledal, 31. januar 2020 ― Eneja Urnaut je trenutno v Pragi, kjer piše diplomsko nalogo iz umetnostne zgodovine. Razpeta je med likovno in uprizoritveno umetnostjo. Večkrat se ji zgodi, da jo pot zanese v gledališče namesto v galerijo. S pomočjo SiGledalovega iskalnika je izbrala besedilo Nogavice Simone Semenič.

Kulturna panorama

ARS Kulturna panorama, 29. december 2019 ― 5. Filharmonični festival baročne glasbe, razstave: Vintage CD, Lojze Spacal v Bežigrajski galeriji 2, Apokalipsa 2020. Beseda leta je podnebje. V Kulturni panorami se bomo posebej posvetili temle temam: začel se je 5. festival baročne glasbe v Slovenski filharmoniji. Cankarjev dom praznuje štiri desetletja – ob tej obletnici je na ogled razstava z naslovom Vintage CD. V Bežigrajski galeriji dve si lahko ogledamo dela slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Od četrtka opoldne imamo novo besedo leta 2019. V galeriji Equrna je kurator Arne Brejc pripravil izbor likovnih del štirinajstih sodobnih umetnikov. Njen naslov je Apokalipsa 2020. Prevajalka Djurdja Strsoglavec je dobila nagrado srbskega centra PEN za prevode srbskih književnih besedil v slovenščino.
Tejka Pezdirc: Erozija prehoda6. – 27. december 2019otvoritev:...

Tejka Pezdirc: Erozija prehoda6. – 27. december 2019otvoritev:...

Hiša kulture v Pivki, 1. december 2019 ― Tejka Pezdirc: Erozija prehoda6. – 27. december 2019otvoritev: 6. december ob 19. uriKustosinja razstave: Mojca GrmekKiparka Tejka Pezdirc se v svojem delu ukvarja z vprašanjem identitete skozi pojem odsotnosti. Pri zasnovi svojih del veliko časa nameni raziskovanju na terenu, ki vključuje zapisovanje, skiciranje, zbiranje predmetov, fotografij, pisem in zgodb. Z ozirom na zbrani material oblikuje kiparske fragmente, ki jih v galerijskih postavitvah sestavi v zaokroženo vsebinsko in formalno celoto. Pri tem jo zanima, kako se vsebine skozi proces formiranja kiparskih del spreminjajo, kako individualno izginja in univerzalno ostaja. Skozi tematiko hkratne prisotnosti in odsotnosti se hkrati dotika tudi temeljnih bivanjskih vprašanj, kot so minevanje, nastajanje, prehajanje, in s tem povezanega nelagodja kot primarnega človekovega občutja.Slednje je tudi osrednja tema razstave z naslovom Erozija prehoda, v kateri se umetnica osredotoča na prehajanja v lastnem življenju in v življenjskem ciklu nasploh. Osrednji motiv, ki zaznamuje večino del na razstavi, je kost. Motiv nastopa kot nema priča nekoč obstoječega telesa in hkrati nakazuje prehodno stanje propadanja, razpadanja in izginjanja. Kot takšna sproža v človeku strah, tesnobo, gnus, in posledično zavračanje, vendar sama po sebi izraža lepoto in resnico. Protislovje med odporom in privlačnostjo, ki zaznamuje človekov odnos do kosti, umetnica še dodatno poudarja z deformacijo prepoznavnih kostnih oblik na eni strani in uporabo materialov, ki zbujajo željo po dotiku, na drugi. Na ta način gledalcu omogoči, da v neizogibnosti minevanja uzre lepoto nastajanja nečesa novega, z drugimi besedami, da okusi erozijo prehoda.────────────Tejka Pezdirc (1985) je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Med študijem se je izpopolnjevala na Universidad Miguel Hernández de Elche v Španiji. Prejela je nagrado ALUO za posebne dosežke v akademskem letu 2008/09. Svoje delo je predstavila na
Delavnica kamišibaja – pripovedovanje zgodb ob slikah

Delavnica kamišibaja – pripovedovanje zgodb ob slikah

Slovenci.si, 25. november 2019 ― Kamišibaj je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Izhaja iz Japonske. Kami pomeni japonsko papir, šibaj pa gledališče oziroma dramo. Slike so vložene v majhen oder – butaj. Pripovedovalec ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi ali pesmi. Kamišibaj združuje besedno in likovno umetnost, gledališče, strip in film, zato je primeren tudi za uporabo […] The post Delavnica kamišibaja – pripovedovanje zgodb ob slikah appeared first on Slovenci.

Srečko Kosovel: Vsem naj bom neznan - Lado Jakša in Alenka Vidrih

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. november 2019 ― Predstavitev na novo odkritih besedil Srečka Kosovela, ki so navdihnila projekt, pri katerem gre za sočasno koncertno izvajanje avtorske jazzovske glasbe Lada Jakše ob projecirani »likovni partituri«, sodobno oblikovani fotomultiviziji ambientov Kosovelove poetike, ki nudi večplastno estetsko doživetje inventivne jazzovske in ambientalne glasbe, pesnikovih navdihujočih in aktualnih verzov ter umetniške fotografije. Ob zavezujoči dramaturgiji sporočila zveni avtorska glasba, ki izrazno izzivalno sledi in nadgrajuje oba medija. Multivizija in glasba Lado Jakša. Umetniška beseda  Alenka Vidrih.
Mara Kralj – o njenem opusu in lutkah

Mara Kralj – o njenem opusu in lutkah

ARS Oder, 16. oktober 2019 ― 110 let od rojstva vestranske umetnice, ki se je našla v lutkovnem gledališču Likovna dela Mare Kralj, za katera velja, da so nastala »pod patronatom« njenega moža Toneta Kralja, čeprav se je hotela izviti njegovemu ekspresionističnemu vplivu, poznamo zelo slabo, saj so izgubljena, v zasebni lasti, redka pa počivajo v galerijskih depojih. Po bivanju v Parizu se je njen slog nekoliko osamosvojil, saj je postajal barvit, realističen, bolj mehek in topel, kot je bil pred tem. Zvedava umetnica, ki je prehajala od keramike in kiparstva do slikarstva, je moževi senci uhajala tudi s slikanjem na belo svilo z belgijskimi barvnimi svinčniki, najbolj pa je živela za lutkovno gledališče, saj je po letu 1952 likovno zasnovala več kot 230 lutk, številne med njimi je izdelala sama. Zato v oddaji Oder predvsem o njenih marionetah in mimičnih lutkah iz pene in ljubezni do ustvarjenih lutk. Matjaž Loboda je denimo v starih zapisih našel besedilo, ki ga je zapisala Mara o sebi: “Danes se mi zdi, kot da so spomini na začetek dela z lutkami kot prelepe sanje, sanje o neki dobi iskanja najlepšega. Zelo rada slikam, vendar sem po duši in srcu predvsem lutkarica.” Poleg dramaturga in lutkovnega režiserja Matjaža Lobode bodo v oddaji z Univerzo za tretje življenjsko obdobje sodelovale raziskovalke študijskega umetnostnozgodovinskega krožka »Spoznajmo svoje mesto in domovino«, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje: umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka mag. Olga Paulič, dr. Vesna Koželj Oblak in Mojca Slana.    
Prva razstava Dražena Filipovića – Pegle pri nas

Prva razstava Dražena Filipovića – Pegle pri nas

Marijan Zlobec, 1. oktober 2019 ― V ljubljanski Galeriji Kos, pasaža Nebotičnika, se bo z izborom dvajsetih slik iz zadnjega obdobja prvič v slovenskem prostoru predstavil reški likovni ustvarjalec Dražen Filipović Pegla (rojen leta 1944). Razstavljena dela nam ga odkrivajo kot ustvarjalca, ki sodi po besedah likovne kritičarke Jasne Rodin v sam vrh hrvaške likovne ustvarjalnosti. Dražen Filipović Pegla, foto mojarijeka.hr […]
ERIK MAVRIČ / ŽALOSTINKE

ERIK MAVRIČ / ŽALOSTINKE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 20. september 2019 ― Predstavljeni opus risb izgotovljenih v tehniki oglja na papirju je delo mlajšega slovenskega likovnega umetnika Erika Mavriča. Avtorji v svojo likovno pripoved neizogibno prenašajo doživljanje lastnega sveta, prostora in časa v katerem je živijo, tako so tudi Mavričeve »Žalostinke« umetnikov odziv na osebno izkušnjo. Mavrič se v vsebinah svojih del veliko krat »ozira v nebo«, njegove teme so običajno eksistencialne, socialne, ontološke, kot rečeno pa je njegova tokratna izpoved morda bolj hermetična, zaprta v svet osebnega doživetja.V besedni obliki, ki je (strukturaliezm) podlaga miselni sferi človekovega uma, so žalostinke (elegije) izpovedane skozi izrečeno žalost, melanholijo, hrepenenje. Likovni izraz je drugačen, saj se odvija v spominu, ki je pod okriljem mita razgrnjen v zavedanje in občutje skozi drugačno doživetje. Vsekakorpa je tako pri poeziji kakor slikarstvu najpomembnejši izrazni način. Mavričevo delo se odlikuje s perfektno likovno izvedbo, kar nesporno dokazuje tudi cikel del pred nami. Lahko bi rekli, da njegovo delo izkazuje neko sled slovenske slikarske tradicije, ki se odraža v izpeljavi polno volumskosti telesnine (brata Kralj, Pilon) oziroma polno izraznosti črtne zasnove (Stupica). Vsekakor je njegova likovna govorica sugestivna, saj preseže pripovednost uprizoritve in nekako proaktivno ali retroaktivno posega v globino.Likovna izpoved, ki se v okviru obravnavanega cikla monumentalno izgotovljenih risb na papirju razvija kot zgodba, je vsekakor intimnega karakterja. Slikar z izjemno subtilno linijsko, črtno izvedbo izpostavlja občutenje večnosti. Kompozicijski red, ki se spontano razvija skozi umetnikovo igro z oblikami, se z uporabo efekta zrcalnosti, psevdo-simetrije, v kompleksno zapleteni strukturi zaključuje v negaciji realnosti. Linija je kot nekakšna mentalna sled, zaris, ki skozi odkrivanje forme, ki je vsajena v občutju, prestavlja idiličnost magične resničnosti. Forma, ki v arhetipu asociira na določene staroegipčanske poslikave po
Izbor plakatov Galerije Murska Sobota na razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota

Izbor plakatov Galerije Murska Sobota na razstavi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota

Galerija Murska Sobota, 21. avgust 2019 ― Vljudno vabljeni na odprtje razstave “Izbor plakatov Galerije Murska Sobota”, ki bo v četrtek, 22. 8. 2019, ob 17. uri v razstavišču Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota.Namen plakatov je, da s podobo in besedo opozarjajo na določen dogodek. Ko se določen dogodek konča, plakat, ki ga je oglaševal, izgubi svoj neposreden pomen in se pospravi v arhiv. Plakati Galerije Murska Sobota so vizualni medij s katerim, poleg tiskanih in elektronskih vabil, objav v medijih opozarjamo na naše razstave. Manjši izbor plakatov je narejen izmed plakatov, ki so bili narejeni od leta 1980, ko je bil zgrajen objekt Galerije Murska Sobota. Namen majhne razstave plakatov Galerije Murska Sobota, ki jih bomo predstavili iz našega arhiva je torej ta, da tisto, kar je bilo namenjeno temu, da opozarja na neki dogodek sedaj ne oglašuje več ničesar, temveč opozarja samo nase in samo postane likovni dogodek.
Trubarjev dan 2019

Trubarjev dan 2019

Trubarjeva domačija - Arhiv, 3. junij 2019 ― Trubarjev dan V četrtek, 6. junija smo obeležili dan Primoža Trubarja tudi na Trubarjevi domačiji na Rašici. Društvo slovenskih pisateljev je v okviru projekta Slovenska pisateljska pot najprej pripravilo že tradicionalno literarno akademijo Dom v jeziku na Slovenski pisateljski poti.  V dogodku ob 18. uri z neposrednim radijskim prenosom na 3. programu Radia Slovenija (program Ars) so letos z svojimi besedili nastopili dobitniki največjih slovenskih literarnih nagrad: Jakob J. Kenda (nagrada Krilata želva 2019), Tone Škrjanc (Jenkova nagrada 2018), Bina Štampe Žmavc (nagrada Zlatnik poezije 2018), Andrej Roza Rozman (nagrada Desetnica 2019), Drago Jančar (nagrada Kresnik 2018), Anja Štefan (nagrada Zlata hruška 2019), Uroš Zupan (nagrada Velenjica – časa nesmrtnosti 2019), Nejc Gazvoda (Grumova nagrada 2019), Eva Markun (nagrada Slovenskega knjižnega sejma 2018), Jure Jakob (nagrada Prešernovega sklada 2019) in Jasmin B. Frelih. Večer sta povezovala radijska voditelja Alenka Resman Langus in Igor Velše, v programu pa so sodelovali tudi dramska igralca Saša Mihelič in Jernej Gašperin ter glasbenik in avtor multuvizij Lado Jakša. Ob 20. uri je sledilo odprtje že 37. likovne razstave Trubarjevi kraji, ki je bila letos Naturi 2000. Razstavo je  predstavila Helena Grebenc Gruden, v kulturnem programu, ki ga je povezoval Matjaž Gruden, pa so sodelovale saksofonistke Glasbene šole Ribnica, oddelka Velike Lašče. Razstavljenih je 23 del, ki bodo na ogled vse do konca avgusta. Lepo vabljeni! {loadmoduleid 908} {loadmoduleid 909}
še novic