Novice

zadetki za Občina Brežice

Na gradu <mark>Brežice</mark> drevi začetek festivala stare glasbe Seviqc

Na gradu Brežice drevi začetek festivala stare glasbe Seviqc

Misli, 8. avgust 2020 ― Festival stare glasbe Seviqc Brežice 2020 se bo v viteški dvorani gradu Brežice drevi ob 20.30 začel z nastopom italijanskega godalnega tria Guerra Amorosa. Ta utečeni in ugledni festival letos prinaša pet avgustovskih koncertov, ki jih bodo pripravili v občinah Brežice, Dolenjske Toplice in Slovenska Bistrica. Končal se bo 22. avgusta.

12. julija 1826 se je rodil Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske

Kamra.si, 12. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. julija 1826 se je rodil Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske. Umrl je 5. junija 1880 v Brežicah.  Rojen je bil v kmečki družini kot šesti otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Mali Nedelji, zatem je šolanje nadaljeval na gimnaziji in kasneje v Gradcu študiral teologijo in pravo. Iz prava je bil promoviran leta 1854. Kot pravnik je delal v Gradcu, hkrati je tudi poučeval na slovenski realki. Leta 1862 se je preselil v Brežice, odprl odvetniško pisarno in se dejavno vključil v politični boj za slovenstvo. Za poslanca kmečkih občin celjskega okraja v štajerski deželni zbor je kandidiral leta 1861 in 1863 brez uspeha, izvoljen je bil na volitvah leta 1865. Veljal je za ostrega zagovornika narodnih pravic Štajerskih Slovencev in se zavzemal za federalistično ureditev države Avstrije. Po ponovni izvolitvi v štajerski parlament leta 1867 je zaradi zmage dualistične ureditve države (Avstro-Ogrska) kot poslanec naslednje leto odstopil. 
V Soteski začetek festivala stare glasbe Seviqc

V Soteski začetek festivala stare glasbe Seviqc

Misli, 14. avgust 2019 ― Festival stare glasbe Seviqc Brežice 2019 se bo v Hudičevem turnu v Soteski drevi ob 20.30 začel z nastopom italijanskega lutnjarja Simoneja Vallerotonda.Festival prinaša letos le pet avgustovskih koncertov, ki jih bodo pripravili v občinah Brežice, Dolenjske Toplice in Slovenska Bistrica. Končal se bo 24. avgusta.
Festival Seviqc letos s petimi avgustovskimi koncerti

Festival Seviqc letos s petimi avgustovskimi koncerti

Misli, 31. julij 2019 ― Festival stare glasbe Seviqc Brežice 2019 se bo začel 14. avgusta v Hudičevem turnu v Soteski z nastopom italijanskega lutnjarja Simoneja Vallerotonda. Ta utečeni in ugledni festival bo letos potekal v občinah Brežice, Dolenjske Toplice in Slovenska Bistrica, a le v avgustu. Letošnja novost bodo organizirani prevozi iz Zagreba.

5. junija 1880 je umrl Radoslav Razlag, slovenski pisatelj ...

Kamra.si, 5. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. junija 1880 je v Brežicah umrl Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske. Rodil se je v Radoslavcih pri Ljutomeru 12. julija 1826.  Rojen je bil v kmečki družini kot šesti otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Mali Nedelji, zatem je šolanje nadaljeval na gimnaziji in kasneje v Gradcu študiral teologijo in pravo. Iz prava je bil promoviran leta 1854. Kot pravnik je delal v Gradcu, hkrati je tudi poučeval na slovenski realki. Leta 1862 se je preselil v Brežice, odprl odvetniško pisarno in se dejavno vključil v politični boj za slovenstvo. Za poslanca kmečkih občin celjskega okraja v štajerski deželni zbor je kandidiral leta 1861 in 1863 brez uspeha, izvoljen je bil na volitvah leta 1865. Veljal je za ostrega zagovornika narodnih pravic Štajerskih Slovencev in se zavzemal za federalistično ureditev države Avstrije. Po ponovni izvolitvi v štajerski parlament leta 1867 je zaradi zmage dualistične ureditve države (Avstro-Ogrska) kot poslanec naslednje leto odstopil. 
27. maj - 1. junij (№22)

27. maj - 1. junij (№22)

Prulček, 9. maj 2019 ― Yanu27. 5. pon / Yanu28. 5. tor / Norium (Brežice)29. 5. sre / Jazz - KGBL a la carte30. 5. čet / Excite! Julijan Erič & Friends31. 5. pet / Branimir i Neprijatelji (SRB)1. 6. sob / Ješča Vešča Začetek koncertov ob 21:00. Vstop prost.◬ Na začetek 27. 5. pon / Yanu  Skupina Yanu izvaja avtorsko glasbo, mešanico bluesa, funka, afro groova in improvizacije. Postregli vam bodo s sočno melodiko in subtilno ritmiko, ki bo zadovoljila tako ljubitelje etno glasbe kot tudi zahtevnejše jazz poslušalce. Gonilna sila Yanu je Jan Tomšič, multi-inštrumentalist in pravi mojster na področju improvizacije. S svojo dolgoletno skupino Caminoigra (albumi Ishuan, A new child, Yanu) je pustil neizbrisen pečat na slovenski glasbeni sceni. Je eden izmed prvih, ki je v Sloveniji sooblikoval glasbeni stil "World Music". Nekateri ga poznate tudi po njegovih ostalih podvigih, kot sta Etno disko in njegov solo projekt Yatanu. ◬ Na začetek 28. 5. tor / Norium (Brežice)  Norium so vsekakor sveži veter na slovenski sceni za kar poskrbi kombinacija članov, ki so razvršeni od XY do XX kromosoma, starostno razporejeni od 22 do 46 let, inteligenčno od IQ – 13 do IQ 199,86 in z vizualnim izgledom od klasičnega arijca do arabskega tena in poraščenosti. Prav vsi pa so malo odštekani ali pa lahko rečemo nori kar nakazuje že ime Norium. Žanrsko jih je najlažje opredeliti v širšo zvrst rocka, vsekakor pa ne glede na zvrst glasbe, ki jo igrajo, kupijo občinstvo z nastopom na odru.Aljoša - vokal David - bobniNina - kitaraTimotej - kitara Uroš - bass ◬ Na začetek 29. 5. sre / Jazz - KGBL a la carte  Sredin jazz večer združuje izvajalce in poslušalce v vrhunskem glasbenem dogodku. Kot je v navadi, določena zasedba začne s koncertom, ki traja dobro uro. Po kratki pavzi se nadaljuje improvizacija z muzikalnimi gosti. Neuveljavljeni delijo oder z izkušenimi, profesorji z študenti, obiskovalci in glasbeniki se spoznavajo, družijo ter ustvarjajo slovensko jazzovsko noto. Najlepši jazz standardi v inteligentni i

12. aprila 1912 je umrl Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik

Kamra.si, 12. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. aprila 1912 je v Krškem umrl Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Rodil se je 26. marca 1838 v vasi Brod pri Bohinjski Bistrici.  Šolal se je v Bohinjski Bistrici (ljudska šola), v Ljubljani (gimnazija, do 5. r. je bil gojenec Alojzijevišča), na Dunaju (študij klasične filologije, kasneje prava, 1858-1862), v Gradcu (zadnji semester prava, doktorat 1864).  V Brežicah je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Radoslava Razlaga (1862-1871), v Kranju samostojni odvetnik (1871-1882), po smrti nekdanjeg sodelavca pri dr. Razlagu, dr. Karla Kocelija, je prevzel njegovo odvetniško pisarno v Krškem. Iz Krškega je bila tudi njegova žena Marija, roj. Barbo (poroka 1872). Imela sta veliko posestvo na Trški Gori pri Krškem. Politično je pripadal narodnemu liberalnemu taboru, vendar se je političnega življenja na širši ravni izogibal. 7. 1. 1866 je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici, član občinske uprave v Kranju (1879-1882) in Krškem (1894-1896), kjer je bil tudi član Okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik, namestnik načelnika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, aktivni član Bralnega društva, soustanovitelj Odbora za olepšanje mesta (1894). Bil je tudi član Deželne komisije proti trtni uši.

26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik

Kamra.si, 26. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. marca 1838 se je vasi Brod pri Bohinjski Bistrici rodil Janez Mencinger, pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Umrl je 12. aprila 1912 v Krškem. Šolal se je v Bohinjski Bistrici (ljudska šola), v Ljubljani (gimnazija, do 5. r. je bil gojenec Alojzijevišča), na Dunaju (študij klasične filologije, kasneje prava, 1858-1862), v Gradcu (zadnji semester prava, doktorat 1864). V Brežicah je bil odvetniški pripravnik v pisarni dr. Radoslava Razlaga (1862-1871), v Kranju samostojni odvetnik (1871-1882), po smrti nekdanjeg sodelavca pri dr. Razlagu, dr. Karla Kocelija, je prevzel njegovo odvetniško pisarno v Krškem. Iz Krškega je bila tudi njegova žena Marija, roj. Barbo (poroka 1872). Imela sta veliko posestvo na Trški Gori pri Krškem. Politično je pripadal narodnemu liberalnemu taboru, vendar se je političnega življenja na širši ravni izogibal. 7. 1. 1866 je bil med ustanovitelji slovenske čitalnice v Sevnici, član občinske uprave v Kranju (1879-1882) in Krškem (1894-1896), kjer je bil tudi član Okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik, namestnik načelnika podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, aktivni član Bralnega društva, soustanovitelj Odbora za olepšanje mesta (1894). Bil je tudi član Deželne komisije proti trtni uši.
Sinja Ožbolt, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo

Sinja Ožbolt, prejemnica nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo

ARS Kulturna panorama, 1. marec 2019 ― Pogovarjali se bomo s plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Sinjo Ožbolt Pogovarjali se bomo s plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Sinjo Ožbolt, z dobitnico nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. Predstavili bomo 28. Dneve komedije, ki se bodo v sredo začeli v Celju, ter 10. Grošljev simpozij, ki se bo tokrat posvetil temi potovanja in prevoza v antiki. Govorili bomo o ziljskem žegnu in nošu, ki sta nova vpisa na seznamu Unescove nesnovne kulturne dediščine, ter o dogodkih ob 70-letnici poimenovanja Posavskega muzeja Brežice. Minuli teden je Slovenski gledališki inštitut praznoval petletnico obstoja, Pokrajinski arhiv Maribor pa je nedavno izdal zapisnike prvih sej svetnikov Mestne občine Maribor med letoma 1853 in 1863. O čem so razpravljali mestni svetniki na sejah, boste izvedeli v Kulturni panorami. Vabljeni k poslušanju!

10 občin prejelo naziv Branju prijazna občina

Knjižnice.si, 7. december 2018 ― Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, […]
Podelitev nazivov Branju prijazna <mark>občina</mark> v Velikih Laščah

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Trubarjeva domačija, 5. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018 so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugič podelili nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila v Levstikovem domu v Velikih Laščah Občina Velike Lašče, ki je cetifikat prejela že lansko leto. 1O OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugič podelilo nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. (Velike Lašče, 3. december 2017) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnili
Podelitev nazivov Branju prijazna <mark>občina</mark> v Velikih Laščah

Podelitev nazivov Branju prijazna občina v Velikih Laščah

Trubarjeva domačija - Arhiv, 5. december 2018 ― Na Ta veseli dan kulture, 3. decembra 2018 so Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo letos drugič podelili nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. Podelitev je gostila v Levstikovem domu v Velikih Laščah Občina Velike Lašče, ki je cetifikat prejela že lansko leto. 1O OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS drugič podelilo nazive občinam, ki največ prispevajo k bralni pismenost in kulturi. (Velike Lašče, 3. december 2017) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije so danes v prostorih Levstikove dvorane v Velikih Laščah ob zaključku drugega javnega natečaja podelili 10 občinam nazive Branju prijazna občina. Nazive je prejela ena mestna občina, in sicer Mestna občina Celje ter devet  občin, in sicer Brežice, Divača, Dolenjske Toplice, Domžale, Grosuplje, Jesenice, Medvode, Vrhnika in Zreče. Nagrajene občine so ob podelitvi nazivov nagovorili Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic ter ambasadorka projekta Branju prijazna občina, mag. Tatjana Likar, svetovalka za knjižničarstvo na Ministrstvu za kulturo RS, ki je izrazila nadaljnjo podporo projektu in mag. Jerica Tomšič Lušin, direktorica občinske uprave Velike Lašče. Javni natečaj Branju prijazna občina je nastal z namenom, da občine spodbudi k bolj aktivnemu delovanju v lokalni skupnosti in povezovanju med različnimi organizacijami za izboljšanje bralne pismenosti in bralne kulture. 10 občin, ki so se v letošnjem letu prijavile na natečaj do 30. oktobra 2018, so v svoji vlogi predstavljale dejavnosti lokalne skupnosti na področju branja. Hkrati je bil eden izmed pomembnih pogojev za sodelovanje na natečaju financiranje dejavnosti knjižnic, ki so osrednja institucija, ki vpliva na bralne navade in kulturo v družbi. Strokovna komisija je izbrala vseh 10 prijavljenih občin, ki so izpolnil

Lokalne kulturne politike: Brežice

Asociacija, 7. november 2018 ― V nizu predstavitev lokalnih kulturnih politik smo se tokrat odpravili v Brežice.  Pogovarjali smo se predvsem o pogojih za razvoj profesionalnih nevladnih organizacij v kontekstu manjše občine. Občina Brežice Odgovarja Oddelek za družbene dejavnosti, gospodarstvo, kmetijstvo in razvoj Občine Brežice Koliko NVO v kulturi deluje v vaši občini? Občina Brežice je na področju ljubiteljske kulture v letu 2018 … Preberi več o Lokalne kulturne politike: Brežice
Na muzejski strokovni ekskurziji: Frančišek Karel Remb in nekateri njegovi sodobniki

Na muzejski strokovni ekskurziji: Frančišek Karel Remb in nekateri njegovi sodobniki

Muzeji radovljiške občine, 11. oktober 2018 ― Letos smo Muzeji radovljiške občine za Prijatelje muzeja organizirali strokovno ekskurzijo v Brežice, Podčetrtek in Olimje. 23. septembra je namreč minilo 300 let od smrti v Radovljici rojenega slikarja Frančiška Karla Remba (1674–1718). Zanimalo nas je njegovo znamenito delo, poslikana Viteška dvorana v Brežiškem gradu, ob razlagi umetnostnega zgodovinarja in… ... več o tem

5. junija 1880 je v Brežicah umrl Radoslav Razlag, slovenski pisatelj ...

Kamra.si, 5. junij 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. junija 1880 je v Brežicah umrl Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske. Rodil se je v Radoslavcih pri Ljutomeru 12. julija 1826.  Rojen je bil v kmečki družini kot šesti otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Mali Nedelji, zatem je šolanje nadaljeval na gimnaziji in kasneje v Gradcu študiral teologijo in pravo. Iz prava je bil promoviran leta 1854. Kot pravnik je delal v Gradcu, hkrati je tudi poučeval na slovenski realki. Leta 1862 se je preselil v Brežice, odprl odvetniško pisarno in se dejavno vključil v politični boj za slovenstvo. Za poslanca kmečkih občin celjskega okraja v štajerski deželni zbor je kandidiral leta 1861 in 1863 brez uspeha, izvoljen je bil na volitvah leta 1865. Veljal je za ostrega zagovornika narodnih pravic Štajerskih Slovencev in se zavzemal za federalistično ureditev države Avstrije. Po ponovni izvolitvi v štajerski parlament leta 1867 je zaradi zmage dualistične ureditve države (Avstro-Ogrska) kot poslanec naslednje leto odstopil. 
še novic