Novice

zadetki za Likovne besede

Hiša kulture Pivka gosti razstavo Tilna Žbone

Hiša kulture Pivka gosti razstavo Tilna Žbone

Notranjsko primorske novice » Kultura, 18. januar 2021 ― Pivka – V Hiši kulture v Pivki je do 29. januarja na ogled razstava akademskega slikarja Tilna Žbone z naslovom Rheotaxis. Ker je galerija zaradi razmer zaprla vrata, si njegova dela lahko ogledate na Facebookovem profilu Hiša kulture Pivka. Razstava Rheotaxis, akademski slikar Tilen Žbona, Hiša kulture Pivka, 8. december 2020–29. januar 2021 Foto: Hiša kulture Pivka Tilen Žbona, ki ustvarja na področju slikarstva in novih medijev, je eden vidnejših umetnikov srednje generacije na Primorskem. Kot pravi kustosinja razstave Mojca Grmek, je njegovo izhodišče v slikarstvu raziskovanje odnosa med barvo in potezo. »Njegova zgodnja dela zaznamuje živahen preplet barv in potez, enakomerno razporejen po celotni površini platna, ki se kasneje vse bolj redči in kulminira v seriji skrajno prečiščenih platen z zgoščenim prepletom barv na belem ozadju. Nadaljnja raziskovanja ponovno pripeljejo do barvne in likovne polnosti, ki se tokrat ustvarja skozi dialog med pretežno monokromnim, nevsiljivim ozadjem in izzivalnimi detajli – zapredki zgoščenih, močnih, tu in tam celo fosforescenčno učinkujočih barv, nanesenih na platno s čopičem, lopatico ali v tehniki drippinga,« je zapisala v spremni besedi. »V najnovejših delih umetnik združuje izsledke svojih prejšnjih raziskovanj v novo sintezo. Na eni strani jih opredeljuje prečiščen izraz, ki izhaja iz skrajno omejene barvne lestvice, na drugi značilna kompozicija, ki se ustvarja skozi dialog, tokrat med monokromnim ozadjem v izbranem peščenem odtenku in zaplatami bele barve ali papirja, iz katerih skozi risbo v oglju vznika preplet abstraktnih figuralnih oblik.« Grmekova nadaljuje, da so ti procesi ustvarjanja so ključni za razumevanje vsebinske razsežnosti slikarstva Tilna Žbone. »Če so njegove starejše slike v kontrastu med belino ozadja in spontanimi nanosi barv ponazarjale napetost med biti in ne-biti, se v kasnejših ta napetost skozi dialog med nesnovnim, fluidnim ozadjem in nasičenimi, zgoščenimi detajli izteče
Tradicionalno decembrsko razstavo so odprli prek Zooma

Tradicionalno decembrsko razstavo so odprli prek Zooma

Notranjsko primorske novice » Kultura, 29. december 2020 ― Tradicionalno božično-novoletno razstavo je Društvo likovnikov Logatec letos pripravilo na inovativen način. V nedeljo, 27. decembra, so likovna dela 32 članov društva predstavili na odprtju razstave, ki so ga izvedli kar prek Zooma. Tako kot bi ga tudi sicer, so dogodek popestrili s kulturnim programom, obiskovalci pa so si iz svojih foteljev v miru ogledali dela, ki jih je z besedo pospremila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Vsa dela so na ogled na Facebookovem profilu društva. Božično-novoletna razstava Društva likovnikov Logatec, 27. december 2020 Foto: DLL »Decembrska razstava je tradicija; ob odprtju se družimo, izmenjamo darila in si zaželimo vse dobro. Ker tega nismo mogli narediti, smo se odločili, da se vseeno srečamo, pa čeprav prek ekranov,« pravi predsednik društva Janez Ovsec. »Za vzdušje smo obiskovalce povabili, naj se slavnostno oblečejo in pripravijo kozarec penine, da smo si lahko na koncu nazdravili, kot se spodobi.« Ovsec je uvodoma pozdravil obiskovalce, med njimi so bili tudi prijatelji, likovniki iz blejskega društva, ki so si nato prek ekranov lahko ogledali likovna dela; vsakega je z nekaj besedami opisala Stibilj Šajnova. »Mogoče del res nismo mogli videti v živo, a smo si vsi skupaj vzeli čas, da smo si poglobljeno pogledali prav vsako likovno delo. Verjetno bolj, kot če bi bila razstavljena v galeriji Čeprav je mogoče vse trajalo malo dlje, nam ni bilo dolgčas, saj smo sledili podrobnejši razlagi.« Za kulturni program so poskrbeli citrarka Urška Sajovic, ki je zaigrala v živo, ter tamburaš in vokalist Luka Ovsec in violinistka Ana Obreza, ki sta svoj nastop posnela vnaprej. Stibilj Šajnova se je ob odprtju vprašala, ali je letošnje leto pokazalo na to, kako pomembna so druženja likovnih ustvarjalcev ustvarjalcev in kako drugače lahko začutiš likovno delo, če si ga ogledaš v živo. »Vredno je bilo živeti ta čas, če bo spoznanje o tovrstnih nenadomestljivih vrednotah po premaganem virusu spremenilo naše življen

13. december - god sv. Lucije

Kamra.si, 13. december 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. december - god sv. Lucije  Ime svetnice Lucije izhaja iz latinske besede lux, v rodilniku lucis, ki pomeni svetloba, svetlost, sijaj, dan, življenje. Deloma zaradi tega pomena njenega imena, še bolj pa zaradi legende velja sv. Lucija za zavetnico vida. Legenda namreč pripoveduje, da naj bi se njen poganski snubec zaljubil v njene lepe oči, ona si jih je izdrla in mu jih poslala, toda angel ji je prinesel druge. Prav zaradi te legende likovna umetnost sv. Lucijo upodablja s pladnjem z očmi. Tako upodobitev, slikarsko ali kiparsko, zasledimo dokaj pogosto po naših cerkvah, saj je bila sv. Lucija med pobožnim ljudstvom povsod po Evropi zelo priljubljena svetnica. Lucija je živela v Sirakuzah na Siciliji za časa cesarja Dioklecijana na prehodu od 3. na 4. stoletje. Bila je iz premožne hiše in zaročena. Ko je romala na grob mučenke Agate v Katanijo, da bi izprosila zdravje svoji bolni materi, se ji je prikazala svetnica in ji napovedala skorajšnjo mučeniško smrt. Takoj po vrnitvi domov je Lucija razdrla zaroko in začela svoje imetje razdajati revežem. Užaljeni zaročenec jo je zatožil konzulu Paskaziju, da je kristjanka. Taka obtožba je bila po odloku cesarja Dioklecijana o iztrebljenju kristjanov in vzpostavitvi verske enotnosti v državi smrtno nevarna. Konzul jo je takoj vrgel v ječo in jo postavil pred sodišče. Ker kljub grožnjam ni hotela zatajiti svoje vere, jo je Paskazij ukazal odpeljati v javno hišo, da bi jo onečastil, dal jo je žgati z ognjem, polivati z vrelim oljem in smolo. Ostala je trdna in neuklonljiva. Konzul jo je obsodil na smrt z obglavljenjem. Pred smrtjo je še mogla prejeti evharistijo in napovedati skorajšnjo smrt cesarja Dioklecijana in konec preganjanja kristjanov. Prerokba se je uresničila: po Konstantinovi zmagi pri Milvijskem mostu v Rimu leta 312 je krščanstvo v rimski državi naslednje leto dobilo svobodo, Dioklecijan pa je umrl leta 316. Nad Lucijinim grobom so sezidali cerkev. Češčenje sv. Lucije j

19. novembra 2010 je v Celju umrla Darinka Pavletič-Lorenčak, slovenska slikarka

Kamra.si, 19. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. novembra 2010 je v Celju umrla Darinka Pavletič-Lorenčak, slovenska slikarka. Rodila se je 30. decembra 1924 v Rečici ob Paki. Darinka Pavletič-Lorenčak se je Ivanu Pavletiču iz Trsta in Ani Pavletič (roj. Podberšič) iz Vrtojbe kot četrti otrok rodila 30. decembra 1924 v Rečici ob Paki. Leta 1927 sta se starša, Primorca, naselila na Polzeli na Žagi; mati je delala v tovarni nogavic, oče pa je čevljaril, slikal, rezljal, prepeval, se ukvarjal z amaterskim gledališčem. Darinkini spomini na otroštvo razkrijejo, kaj je bilo tako usodno, da se je čez leta zapisala likovni umetnosti. Takole je zapisala v svojih spominih: Tedaj je bilo moje zanimanje za očetovo, čeprav amatersko delo, le radovednost. Še zdaleč nisem pomislila, da bi tudi sama kaj podobnega počela. V šoli se namreč pri tem predmetu nisem nikoli posebno izkazala. Bilo je že v petem razredu, ko se je zgodilo. Nadučitelj Polanc, ki je bil obenem tudi vedno učitelj petega razreda, se je ustavil pred mojo klopjo. Dolgo je opazoval risbo, narisano z navadnimi barvnimi svinčniki. Še danes vem. Bil je šopek cvetja v vazi. Ko je tako molče stal za mojim hrbtom, mi je postalo nerodno in odložila sem barvice. "To si pa dobro narisala." Bilo je vse, kar mi je rekel, a šele mnogo let kasneje sem se zavedela, da so bile te besede usodne za mojo kasnejšo odločitev. Od tega dne dalje sem porabila vsak košček papirja, ki se je slučajno znašel pri hiši. Po končani osnovni šoli na Polzeli je Darinka Pavletič-Lorenčak nadaljevala šolanje na gimnaziji v Celju - tedaj je to bila nižja gimnazija ali zadnji štirje razredi sedanje osemletke - in tam so jo risanja učili znani celjski slikarji: Miroslav Modic, Albert Sirk in Cvetko Ščuka. A pot do ljubljanjske akademije je bila še dolga - otroštvo je prekinila druga svetovna vojna.

16. novembra 1948 se je v Novem mestu rodil Milček Komelj, dr. znanosti, izredni profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v pokoju

Kamra.si, 16. november 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. novembra 1948 se je v Novem mestu rodil Milček Komelj, dr. znanosti, izredni profesor Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v pokoju Obiskoval je novomeško gimnazijo, kjer je maturiral l. 1967. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino in slovenščino. Diplomiral je l. 1973, l. 1975 magistriral in l. 1984 doktoriral. Od l. 1977 je delal kot bibliotekar v Arhivu Slovenije. V l. 1982-1984 je bil kustos v Dolenjskem muzeju v Novem mestu in sodelavec Božidarja Jakca. Od l. 1985 dalje je bil zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je bil l. 1989 izvoljen za izrednega profesorja za zgodovino slovenske umetnosti in umetnosti jugoslovanskih narodov. Raziskuje novejše slov. slikarstvo 19. in 20. stol., posebej ekspresionizem, partizansko grafiko in delo Jakca, Maleša, Globočnika, Vavpotiča, odnos med likovno umetnostjo in literaturo. Njegova prva raziskava je bila predstavitev Vladimirja Lamuta. Kot dober poznavalec Jakčeve umetnosti je sodeloval pri postavitvi galerije Jakčev dom v Novem mestu in l. 1988 zanjo pripravil celovit katalog. Objavil je nad 1500 besedil, vrsto monografij, razprav, študij idr. (Novomeška knjiga 2007, Črnomaljska in metliška knjiga 2010). L. 1977 je izdal pesniško zbirko Oznanjenje pogleda in leta 2008 pesniško zbirko Otoki sanj. Je član slovenskega centra PEN in od l. 2008 predsednik Slovenske matice. Je dobitnik študentske Prešernove nagrade, Župančičeve nagrade, častne plakete ZDSLU, leta 2009 pa je pridobil naziv častni občan Novega mesta. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/komelj-milcek/ Priporočamo tudi: - https://www.sazu.si/clani/milcek-komelj- https://4d.rtvslo.si/arhiv/proti-etru/159978831
Na beneškem bienalu bo ZDA prvič zastopala temnopolta umetnica

Na beneškem bienalu bo ZDA prvič zastopala temnopolta umetnica

Misli, 18. oktober 2020 ― Na beneškem likovnem bienalu v letu 2022 bo ZDA prvič zastopala temnopolta umetnica, 52-letna kiparka Simone Leigh. Njena dela velikih dimenzij se dotikajo zgodovin družb in subjektivnih izkušenj temnopoltih žensk. Čeprav je po njenih besedah trenutno stanje srhljivo, je to ne odvrača od tega, kako dobro je biti temnopolti umetnik v tem času.
TINA DOBRAJC : ŽIVAL SEM, UJETA V TVOJ VROČ BETON / I`M ANIMAL, TRAPPED IN YOUR HOT CONCRETE

TINA DOBRAJC : ŽIVAL SEM, UJETA V TVOJ VROČ BETON / I`M ANIMAL, TRAPPED IN YOUR HOT CONCRETE

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 20. avgust 2020 ― Umetnica Tina Dobrajc, predstavnica mlajše generacije sodobnih likovnih umetnikov, v svojem delu združuje tradicionalno, folklorno s sodobnim in aktualnim. V slikarskih delih raziskuje ter meša različne vzorce vzhodnoevropske tradicije oblačenja, ki brez razlike sooblikujejo in označujejo pozicijo ženske v družbi ter narekujejo meje svobodi; ne gre namreč zanemariti dejstva, da podoba ženske v tradicionalni narodni noši na njenem telesu nosi sporočilo o povezanosti nacije ter ženske kot simbola njene samoreprodukcije. Umetnica na slikarski način raziskuje koncepta identitete in družbenega etiketiranja – z združevanjem na videz nezdružljivih podob sodobnosti in motivov tradicije ustvarja nove kontekste in odpira nova gledišča tako glede sodobnosti kot glede preteklosti. Nacionalni tradicionalizem je v nenehni kontradikciji s sodobnim časom, tako v smislu reproduciranja mitologij, preoblečenih v zgodovinska dejstva, kot negativnega odnosa do progresivnih družbenih sprememb, položaja odrinjenih družbenih skupin in vloge žensk v družbi. Tina Dobrajc v svojih delih spretno sprevrača to pričakovano tradicionalno simboliko. Ženske, upodobljene v njenih delih, nosijo pokrivala na dovolj drugačen način, da ustvarjajo ravno prav občutljivo in pretanjeno zarezo v prevladujočo etnocentristično, patriarhalno in heteronormativno ideologijo. Umetnica Tina Dobrajc z domiselno vpeljavo angažirane vsebine slikarska dela nadgradi ter jih s pomočjo narativne ikonografije odpre za razmislek, sintezo tradicije, sodobnosti in upora. Vse našteto dodatno poudarijo elementi, kot so vezenine, besede, filmsko umeščeni podnapisi, umetne rože … Ti kot del celote umetniškega dela zasedejo svoj, bistven prostor. V Galeriji Kresija se umetnica predstavlja z novejšo slikarsko produkcijo, v kateri nadaljuje in nadgrajuje dosedanji koncept svojega ustvarjanja. Tina Dobrajc is a young contemporary artist whose work mixes traditional, folk motifs with modern and contemporary ideas. In her paintings, the
Cerknica: V galeriji Krpan na ogled dela Karmen Križančič

Cerknica: V galeriji Krpan na ogled dela Karmen Križančič

Notranjsko primorske novice » Kultura, 31. julij 2020 ― V Krpanovi prodajni galeriji na prostem, bomo avgustovske sobote posvetili  enodnevnim predstavitvami umetnikov in ustvarjalcev, ki svoj navdih črpajo v deželi okoli Cerkniškega jezera. To soboto, 1. avgusta, bomo poleg bogatega prodajnega programa na ogled postavili dela akademske slikarke Karmen Križančič. Galerija Krpan razstava akad.slikarke Karmen Križančič, Foto arhiv galerija Krpan Pod umetniškim imenom Kalma so v teh čudnih in negotovih časih nastala likovna dela, ki skozi svojo intenzivno barvitost odražajo veselje do življenja ter domišljijska potovanja v posameznikove energijske svetove.  Natančna strukturna interpretacija predmetnosti ter premišljena barvna razmerja odražajo slikarkino poglobljeno razumevanje  blagodejnega vpliva umetnosti na človeka. Svoj pogled na lastno ustvarjanje opiše z besedami:  “Moje slike so odraz mojih misli in čutenj. Proces spominjanja v proces sproščanja v popolno ljubezen univerzalnega. Tu ni nič določljivega. Slikarstvo govori molče, če ga želiš občutiti, moraš utihniti, prisluhniti in se prepustiti.” Vabljeni, da galerijo  obiščete to soboto med 10.00 in 15.00 uro, saj boste lahko akademsko slikarko Karmen Križančič – Kalmo tudi osebno spoznali in spregovorili o slikarkinem pogledu na umetnost. Uredništvo Notranjsko-primorskih novic
Virtualno odprtje razstave Trubarjevi kraji

Virtualno odprtje razstave Trubarjevi kraji

Trubarjeva domačija, 1. junij 2020 ― LIKOVNA RAZSTAVA TRUBARJEVI KRAJI: SPOMINI NA SLOVENCE Erika Železnik, Dušan Zekovič-HAZE, Veljko Toman, Igor Dolenc, Lojze Adamlje, Bernardka Petrovič-Mager, Miha Edi Juvanc, Mojca Borko, Drago Petrovič, Petra Shrestha, Saša Sever, Dani Novak, Skender Bajrović, Silvo Kretič in Janez Kovačič. ter iz arhivske zbirke dela Janeza Kneza, Milene Gregorčič in Nikolaja Beera. Letošnjo pomlad so zaradi spremenjenih razmer namesto na skupnem srečanju likovni ustvarjalci iskali navdih vsak v svojem domačem okolju. Ustvarjali so na temo Javorškovega jubilejnega leta in njegovega romana Spomini na Slovence, ki je umeščen neposredno v velikolaško okolje. Novonastale stvaritve smo postavili v dialog z izbranimi umetninami iz arhivske zbirke in s tem ustvarili most med sedanjostjo in preteklostjo ter na novo odkrili moč tradicije, ki kljubuje vsemu, celo vseobsegajoči krizi človeštva. Stilno in izrazno heterogena razstava nosi skupen predznak šoka, ki ga je med nas vnesla nova bolezen, pa tudi vztrajnosti in skupnega boja proti njej. Človeška figura je tokrat pogosta spremljevalka sicer tradicionalnih krajin, saj so tudi umetniki predvsem razmišljali o človeku, njegovem mestu na tem planetu in njegovi nepredvidljivi usodi. Obiskovalci Galerije Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici si lahko (tudi virtualno) ogledajo sedemnajst slik, štiri skulpture in eno delo v tehniki klasičnega vitraja. Postavitev razstave: dr. Marjana Dolšina Delač in Helena Grebenc Gruden Besedilo: dr. Marjana Dolšina Delač Tehnična pomoč: Martin Gruden, Andrej Perhaj, Janko Sernel Koordinacija: mag. Barbara Pečnik in Matjaž Gruden Fotografije: Niko Samsa Prenos v virtualno okolje: Damjan Tomšič, Naveza d. o. o. Razstava je nastala pod okriljem KUD-a Primož Trubar Velike Lašče in Občine Velike Lašče. Na ogled bo od 8. junija do 28. junija 2020. Odprtje prve virtualne razstave na Trubarjevi domačiji bo danes, v ponedeljek, 8. junija, ob 19. uri na povezavi https://youtu.be/kFmVm

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 16. maj 2020 ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Likovni odmevi

ARS Likovni odmevi, 9. maj 2020 ― Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke […] Aktualno likovno dogajanje, predvsem v Sloveniji, v obliki pogovorov z umetniki, kustosi in strokovnjaki, objavljamo tudi strokovna besedila in občasno opozorimo na večje likovne dogodke v tujini.

Janez Kajzer: O reviji, ki je zgrmela v brezno pozabe

ARS Esej na radiu, 14. april 2020 ― Mentorska revija Mlada pota je v začetku druge polovice 20. stoletja in prek desetih letnikov utirala pot mladim ustvarjalcem, ne samo bodočim besednim umetnikom, ampak tudi likovnikom. Revija je, kot pravi književnik Janez Kajzer, zgrmela v brezno pozabe Slovenski pisatelj Janez Kajzer je objavil več knjig kratkih zgodb in romanov, piše prispevke za revije in časopise. Urejal je literarno revijo Srce in oko. V oddaji boste slišali njegov esej O reviji, ki je zgrmela v brezno pozabe. Bral ga je napovedovalec Renato Horvat. Glasbeni vrinki so bili odlomki iz Treh monotematskih skladb za klavir Ljuba Rančigaja v izvebi pianista Zoltana Petra. Oddajo je zvočno oblikoval Vojko Frelih, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.

Naredimo fanzin!

Dnevnik, 9. april 2020 ― V Mednarodnem grafičnem likovnem centru vabijo v času karantene k ustvarjanju kolektivnega dokumenta časa – umetniškega Megazina. Fanzini navadno vključujejo nabor risb, kolažev, fotografij, stripov in besedil, njihovo bistvo pa je priljubljen DIY,...
še novic