Kamra.si, 24. junij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. junija 1908 se je v Ljubljani rodil Slavko Pengov, slikar. Umrl je 6. januarja 1966 v Ljubljani.  Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentanega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja. Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.

Kamra.si, 8. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februar 1980 je na Golniku umrl Leopold Suhodolčan, slovenski pisatelj. Rodil se je v Žireh 10. avgusta 1928.  Od leta 1935 - 1945 je hodil v osnovno šolo v Svečini in v Šentilju v Slovenskih goricah ter v meščansko šolo. Leta 1949 je končal učiteljišče v Mariboru. Od leta 1953 - 1957 je bil predmetni učitelj na osnovni šoli na Prevaljah in od 1957 - 1974 njen ravnatelj. Urednik revije Kurirček je bil od leta 1974 - 1977 in od leta 1977 - 1980 glavni in odgovorni urednik knjižnih izdaj založbe Borec v Ljubljani. Ob svojem poklicnem in pisateljskem delu je bil tudi na odgovornih mestih v kulturi. Bil je pobudnik in predsednik Bralne značke, ki sta jo s Stankom Kotnikom zasnovala leta 1961 na Prevaljah in se je razširila po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvo. Za odrasle je pisal že sodobneje ubrano realistično prozo, izhodišče pripovedovanja mu je bila Koroška. Največ je ustvarjal za mladino in postal znan tudi zunaj naših meja. Njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov. Za svoja dela je prejel številna priznanja, med njimi Levstikove nagrade, priznanja Zlata knjiga, Kajuhovo nagrado, Trubarjevo plaketo … Po njem je v okviru Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem poimenovana pionirska knjižnica, v knjižnici pa je od leta 1998 tudi njegova spominska soba, kjer so zbrane vse originalne izdaje njegovih del, ponatisi, prevodi in drugo gradivo. V spominskem parku na Prevaljah stoji njegov doprsni kip, delo Mirsada Begića.

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1966 je v Ljubljani umrl Slavko Pengov, slikar. Rodil se je 24. junija 1908 v Ljubljani. Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentanega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja. Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.