Natečaj Kraška hiša, 11. januar 2016 ― Po dolgem dolgem času je komisija v sestavi Anton Marn, u.d.i.a, Damjan Švara, akad. kipar in Jelena Uršič, prof. lik. um, zasedala in razsodila o letošnjih nagrajencih* in prejemnikih priznanj. Veseli smo, da so bili izdelki letos res raznovrstni in z različnih koncev Slovenije. *Bralec naj ne dvomi v tretja mesta, ker so pri nas ta očitno tradicionalno dvojna. I. triada 1. nagrada: Gentijana G.; Ženin in nevesta v svojo hiško gresta; OŠ D. Lokarja Ajdovščina, mentorica: Anuša Blažko 2. nagrada: Sara Š.: Kraška hiša; OŠ D. Lokarja Ajdovščina, mentorica Anita Gaberšček 3. nagrada: Blažka G.: Kraška hiša, OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorici: Tatjana Živec in Barbara Jazbec 3. nagrada: Taj F.: Senožeče skozi čas - bilo je nekoč; OŠ dr. B. Magajne Divača, PŠ Senožeče, mentorica: Martina Križman Tavčar Priznanja: Maruša R.: Drevo pred Kraško hišo; OŠ D. Lokarja Ajdovščina, mentorica: Saša Kravos Teja B.: Varovanje kulturne dediščine; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica: Nela Subič Kristjan M.: Koliko truda in kamenja; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica: Monika Rebec Maja S.: Škrateljnova hiša; OŠ dr. B. Magajne Divača, mentorica: Monika Rebec Allena A.: Senožeče skozi čas - bilo je nekoč; OŠ dr. B. Magajne Divača, PŠ Senožeče, mentorica: Martina Križman Tavčar Kjara J.: Kraška hiša; OŠ D. Lokarja Ajdovščina, mentorica Anita Gaberšček II. triada 1. nagrada: Natalija P.: Kraška hiša in dvorišče; OŠ Vodice, mentorica Darinka Klopčič 2. nagrada: Amber B.: Kraška hiša; OŠ Vodice, mentorica Darinka Klopčič 3. nagrada: Karin M. P.: Senožeče skozi čas - bilo je nekoč; OŠ dr. B. Magajne Divača, PŠ Senožeče, mentorica: Andreja Trobec 3. nagrada: Tristan K.: Kraška hiša; OŠ Vižmarje - Brod, mentorica: Jasna Babič Priznanja: Ema V.: Hiša z vodnjakom; OŠ F. Erjavca Nova Gorica, mentorica: Gordana Štucin Melisa K.: Na kraškem dvorišču; OŠ F. Erjavca Nova Gorica, mentorica: Gordana Štucin Lana S.: Kraška hiša z vodnjakom; OŠ Dornberk, mento

Večer, 11. januar 2016 ― Legendarni britanski glasbenik David Bowie, ki je pred dnevi dopolnil 69 let, je po boju z rakom danes umrl, je po poročanju britanskega BBC potrdil njegov sin Duncan Jones. "David Bowie je danes umrl mirno v krogu svoje družine po pogumnem 18-mesečnem boju z rakom," so sporočili na njegovem uradnem profilu na družbenih omrežjih. Svoj zadnji album Blackstar je objavil minuli petek na svoj rojstni dan, njegov zadnji koncertni nastop pa je bil na dobrodelnem koncertu leta 2006 v New Yorku, poroča BBC. David Bowie, ki je živel v ZDA, se je leta 1947 rodil v Londonu kot David Robert Jones. Umetniško ime si je nadel leta 1965. V zgodovino pop glasbe se je zapisal kot človek tisočerih obrazov, umetniških imen in glasbenih slogov - od glam rocka, belskega soula do elektronske glasbe. Nastopil je tudi v več filmih in televizijskih produkcijah.

Poiesis, 11. januar 2016 ― Čakam, da se zdani, ko se bodo stvari obrnile na bolje. Čakam na svoj šestnajsti rojstni dan, ko bo vse drugače. Danes sem našla na pol pokajen čik. Saj ne kadim, je pa razlog, da vprašaš ljudi za nekaj, kar ti lahko dajo. Ogenj. Malce toplote. Lakota jih plaši. Punca mi je dala preostanek svoje kitajske hrane. Sem jedla z njeno vilico. Čez nekaj časa bakterije niso več pomembne.   Nekaj starega mi je padlo v oko. Izdihnem njeno ime. Fionnuala. Varuje me. Fionnuala. Vir svetlobe. Mami je prebrala kar sem napisala. Fionnualine blazinice prstov počasi mešajo izbokline dol po moji hrbtenici, kot kocke sladkorja v vročem čaju.   Napisala sem »vzleti« v svoj dnevnik. Fionnuala me je dala spat, kjer sem sanjala, da sem OK. Volk se je vrnil, grize mojo zavest. Hrani se z grehom. Foter je totalno znorel. Moja hči pa že ne. Ne bi mi smelo biti všeč, potem tega ne bi napisala.   En moški je bil prijazen. Funt v mojem naročju. Kapučino je samo kava s peno. Sem mislila, da je kaj več. Vse stene so sesute. Tu sem, kar sem. Noči so predolge, čez vso Irsko, peš, brez denarja in s starimi supergami. [...]

Večer, 11. januar 2016 ― Vladimir Rukavina, prvi v. d. generalnega direktorja EPK Maribor 2012, je še vedno povezan z mrežo EPK. Pred kratkim je bil v Vroclavu: "Karel Bartak, programski vodja Vroclava 2016, pa tudi vodja Creative Europe, se je javno zelo strinjal z mano, ko sem na neformalnem srečanju ECOC Family (družine evropskih prestolnic kulture) v Vroclavu lani izpostavil potrebo po trajnosti v zvezi z EPK-ji. Podeljujejo nagrado Meline Mercouri v vrednosti 1,5 milijona, potem pa ne spremljajo več, nobene sledljivosti ni. Na noben način ne spodbujajo nekdanjih EPK in se ne zavzemajo za trajnost projekta. Predlagal sem poseben fond za postevropske prestolnice kulture, ki bi spodbujal trajnostno naravnanost. Zdaj pa se dogaja, da gre dediščina EPK v nič. Ponekod pa po EPK veliko ostane, tudi materialnega. Denimo finskemu Turkuju je iz tega naslova ostalo kar pet milijonov evrov, ki so jih dali v nove kulturne projekte. Marsikdo ugotavlja, da je bila to velika slabost večine EPK. Zato sem Bartaku in ...

Večer, 11. januar 2016 ― Do leta 2033 so že razdeljene evropske prestolnice kulture (EPK), kar dokazuje, da je EPK vendarle eden najtrdoživejših evropskih projektov. Ne glede na vse težave posameznih mest, držav, politik. Evropsko prestolovanje v kulturi je lani slavilo trideseti jubilej. Projekt evropske prestolnice kulture, eden najprestižnejših in najbolj skozi čas ohranjenih EU-projektov, je zasnovala 1985. pokojna Melina Mercouri, igralka in nekdanja grška ministrica za kulturo, z Jackom Langom, takratnim francoskim ministrom za kulturo. Prvi EPK so bile olimpijske Atene, odtlej pa že skoraj 50 mest, med njimi leta 2012 tudi Maribor. Na spisku bodočih EPK je leto 2025 vnovič rezervirano za Slovenijo. Po uradnih virih naj bi bila najresnejša kandidatka Ljubljana, ki že sprejema tudi s to postavko osnutek lokalnega programa kulture. Neuradno naj bi bil v igri tudi Koper.V znamenju Shakespearja in CervantesaLetos sta nosilca titule Vroclav, zgodovinsko poljsko mesto, znamenito predvsem po tem, da so tukaj ...

Večer, 11. januar 2016 ― Od danes, 11. januarja, bodo vsak teden na TV Slovenija 2, v poznem nočnem terminu sicer, tekle oddaje Spomini avtorja Janeza Lombergarja. Prve oddaje bodo dolge poldrugo uro, na sporedu bodo vsak ponedeljek, ponovitve pa v nedeljo na 3. programu. Vse oddaje bo sproti predvajal v svojem televizijskem programu tudi Regionalni RTV center v Mariboru, saj so nastale v tesnem sodelovanju z njim. Lani je bilo posnetih dvajset oddaj, novih štirideset pa bo posnetih v letošnjem letu.Velika večina gostov je Mariborčanov in Celjanov, nekateri so doma iz Slovenske Bistrice in Slovenskih Konjic, iz Velenja, Šoštanja ... Med prihodnjimi gosti, tistimi, katerih pripovedi so že posnete, bodo akademikinja dr. Alenka Rosina Šelih, dr. Andrej Rosina, prof. Alenka Glazer, Rudi Šelih, prof. Darja Ostrovška Kramberger, Sonja Maister, Slava Dolenc, Milan Levačič, Joško Rajšp, Jure Leitgeb, prof. dr. Avgust Majerič, Drago Senica - Pi, dr. Janez Žmavc, Ivo Grobelnik, Bert Savodnik, Alojz Senekovič, Vlasta ...