Novice

2016-03-25

Pirhi, pisanice, pisanke, remenke

Pirhi, pisanice, pisanke, remenke

Biblio terminologija, 25. marec 2016 ― © Wikipedia Pirh ali velikonočno jajce, ponekod imenovan tudi pisanica, pisanka ali remenka, je tradicionalna hrana in simbol, ki se pripravlja ob veliki noči. Jajca se trdo skuhajo, nato pa se barvajo in krasijo. Poleg kuhanih jajc se lahko krasijo tudi spihane jajčne lupine. Z različnimi tehnikami nastajajo belokranjske pisanice ali pisanke, prekmurske remenke, rumenke ali rumenice ter praskanke, v Metliki se je ohranila svojevrstna tehnika izdelovanja pisanic, tam pirhe imenujejo drsanke. Vrhniški pirh je patentirano ime za vrsto pirha, izdelanega s prebadanjem jajčne lupine, ime je leta 1995 zaščitil inovator in izdelovalec tovrstnih umetniško oblikovanih jajc, ki jih lahko zaznamuje tudi do 17.000 luknjic. Pisanice so v preteklosti izdelovala predvsem dekleta, ornamente so pogosto dopolnile z napisanim verzom, na praznik so svojo najlepšo pisanico poklonile fantu in mu tako izkazale ljubezen, obdarile so tudi svoje botre in prijatelje. Tradicija podarjanja velikonočnih jajc izhaja že iz časov Egipčanov, Perzijcev, Galcev, Grkov in Rimljanov, ki so v jajcu videli simbol življenja. Jajca so tudi starodavni simbol plodnosti, za zapomlad pa so verjeli, da prinaša novo življenje in omogoča ponovno rojstvo. Že v srednjem veku so jajca barvali tako, da so jih kuhali s čebulo in tako dobili zlat odtenek. Kralj Edvard I. je leta 1290 menda celo naročil, da so 450 jajc prekrili s tanko plastjo zlata in jih nato podarili kot velikonočno darilo. Umetnost zlatarstva in draguljarstva je z jajci proslavil znameniti Fabergé v takrat carskem St. Petersburgu. Prva zgodba o velikonočnem zajcu, ki skriva jajca na vrtu in je prav tako eden izmed velikonočnih simbolov, je bila objavljena že leta 1680. Tudi zajec je tako kot jajce eden od simbolov plodnosti in rodovitnosti. Gre za germansko navado, ki je na Slovenskem, z izjemo Štajerske, prej nismo poznali. Kasneje se je postopoma razširila in danes je zajec kot značilni germanski velikonočni simbol enakovredno zastopan
Festival kraška gmajna

Festival kraška gmajna

Natečaj Kraška hiša, 25. marec 2016 ― Letos bo podelitev nagrad in priznanj najbolj uspešnim učencem natečaja Kraška hiša potekala v sklopu festivala kraška gmajna. Več o festivalu in našem skupnem dogodku najdete na spletni strani: www.visitkras.info/festivalkraskagmajna Vabljeni k pregledu programa. Upam, da najdete kaj zase in svoje najdražje ter da se vidimo v petek, 22. aprila.

ZAPISI / 1. vnos

UGM, 25. marec 2016 ― Ponosno predstavljamo postavitev ZAPISI / 1. vnos, razstavo del, nastalih v okviru projekta ZAKLOP / nasilna nuja za utelešeno prisotnost upanja avtorja JAŠE v Paviljonu Republike Slovenije na 56. beneškem bienalu.
Irena Avsenik Nabergoj: Ljubezensko hrepenenje v svetu literature

Irena Avsenik Nabergoj: Ljubezensko hrepenenje v svetu literature

ARS Esej na radiu, 25. marec 2016 ― V današnji oddaji bomo slišali esej literarne zgodovinarke dr. Irene Avsenik Nabergoj o neizpolnjenem hrepenenju in neuresničljivosti ljubezni, kot ju slikajo izbrani klasični pesniki in pisatelji iz slovenske in svetovne književnosti. Brala ga bosta Jasna Rodošek in Jure Franko. Glasbeni vložki so odlomki iz Impromptuja v Ges-duru, op. 90, št. 3 Franza Schuberta; izvajal jih je […]
Pontifikat papeža Frančiška

Pontifikat papeža Frančiška

ARS Ars humana, 25. marec 2016 ― Včeraj je minilo tri leta od izvolitve papeža Frančiška. Ponošeni čevlji, železni križ, skromno stanovanje so bili prvi zunanji znaki, da na čelo Rimsko katoliške cerkve prihaja človek z drugačno vizijo Cerkve. Kaj je in kaj ni Frančišek uspel premakniti za zidovi Vatikana? Kakšen je njegov vpliv na svetovno politiko? Kaj še lahko pričakujemo od […]
V Tovarni Rog ob desetletnici praznik za alternativo in socialo

V Tovarni Rog ob desetletnici praznik za alternativo in socialo

Misli, 25. marec 2016 ― V Tovarni Rog te dni desetletnico delovanja avtonomne tovarne praznujejo s številnimi dogodki. V Rogu so v minulih letih zatočišče našli umetniki, v nekdanji tovarni deluje impozanten skate part, v njem je prostor za cirkus in številne druge dejavnosti. Močen pečat prostoru daje socialni center, Rog pa predstavlja tudi odprt prostor za diskusije.

Prispevajte k Strategiji razvoja NVO in prostovoljstva

Asociacija, 25. marec 2016 ― 11. aprila bo med 9 in 16. uro na Gospodarskem razstavišu (v dvorani Povodni mož) potekala nacionalna konferenca Zaključni koraki do Strategije razvoja NVO in prostovoljstva. Ministrtsvo za javno upravo je pred enim letom namreč začelo pripravljati osnuek omenjene strategije. Namen konference je zbrati komentarje na osnutek strategije, izmenjati poglede na razvoj nevladnega sektorja in [...]

Pesem za eno drevo

Kamra.si, 25. marec 2016 ― V torek, 29. marca 2016, ob 20.00 vljudno vabljeni v Salon uporabnih umetnosti v Mariboru na avtorski projekt igralca SNG Maribor Jurija Drevenška, ki bo premierno razkril sebe in svoj pogled na svet. Vstopnina je 7 evrov.
Slepa gospa

Slepa gospa

Literatura v živo, 25. marec 2016 ― O, srebrno-bela bohema!  Iz hadovega spanca  te je zdramil lajež pekinškega psa, zdaj v prebujanju odmevajo živi rezi gonga. Tvoja Itaka je skrito vedro ajatola, v pritoke […]
Dobrodušen humor

Dobrodušen humor

LUD Literatura, 25. marec 2016 ― Z zbirko Zgodbe proti nespečnosti je slovenskim bralcem omogočen vpogled v majhen del sicer obsežnega opusa italijanskega pisatelja, scenarista, novinarja in kritika Achilleja Campanileja, ki je ustvarjal […]
Izbrani nominiranci Nagrade skupine OHO 2016 za mladega vizualnega umetnika

Izbrani nominiranci Nagrade skupine OHO 2016 za mladega vizualnega umetnika

Center in Galerija P74, 25. marec 2016 ― Z veseljem sporočamo, da so izbrani letošnji nominiranci “Nagrade skupine OHO”, osrednje nacionalne nagrade namenjene mladim vizualnim umetnikom v Sloveniji. Letošnji nominiranci so Boris Beja, Neža Knez, Mark Požlep, Tomo Stanič. Strokovna žirija v sestavi Alenka Gregorič (umetniška vodja Mestne galerije Ljubljana in KC Tobačna 001, Ljubljana), Goran Trbuljak (umetnik, Zagreb), Breda Kolar Sluga (direktorica […]
Trgovina: V zaledju soške fronte - Katalog razstave

Trgovina: V zaledju soške fronte - Katalog razstave

Tolminski muzej, 25. marec 2016 ― Katalog spremlja istoimensko razstavo, ki je plod sodelovanja petih kulturnih ustanov: treh arhivov in dveh muzejev; vsaka od njih je h končni podobi razstave in kataloga dodala svoj delež arhivskega gradiva ali muzejskih predmetov. Soška fronta je v katalogu predstavljena v nekoliko drugačni luči. Namesto v prve linije pozicijskih bojev je pogled usmerjen v zaledje, ki je imelo za vojaške akcije na frontni črti izredno velik pomen. Poleg vojakov, ki so grozote ...

ŠIŠKA PRODAJA!

Kino Šiška, 25. marec 2016 ― Šiška bo prodala nekaj svojih premičnin. Več na tej povezavi, za dodatne informacije pa se obrnite na Matej Bobiča, Vodjo tehnike: matej.bobic@kinosiska.si.

GIDE 2016

Fakulteta za dizajn, 25. marec 2016 ― Obveščamo vas, da je v času od 22-26.2.2016 potekal  GIDE Workshop 2016 v Leedsu. Dogodka so se udeležili študenti 2. in 3. letnika NO. (http://gidegroup.wordpress.com/) Študenti Fakultete za dizajn so v prvem semestru 2015/2016 ​ v okviru predmeta STUDIO III  delali projekte na temo  “Art and Design Hotel” , v povezavi s temo GIDE  “CampUS […]
Cees Nooteboom: »Pesem vzameš domov, jo pustiš nekaj tednov pri miru, da vidiš, ali je dobra. Kakor vino.«

Cees Nooteboom: »Pesem vzameš domov, jo pustiš nekaj tednov pri miru, da vidiš, ali je dobra. Kakor vino.«

Airbeletrina, 25. marec 2016 ― »Kakor da bi hodil po podnapisih,« je Cees Nooteboom komentiral svoj prvi izlet v kalifornijsko Dolino smrti. Rojen leta 1933 in vzgojen na Nizozemskem je vesterne Johna Forda gledal s podnapisi. Ja, ko spregovori Cees Nooteboom, se geografija zazdi lirska.Popotnik in pisatelj, nekakšni geonovelist, poet pokrajin, a passenger. Od svojih prvih štoparskih potepov v Skandinavijo in v Provanso v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja je sam prepotoval vse kontinente; slogan popotnikov »spoznavanje novih ljudi« (meeting new people) je bil njegov modus operandi dolgo preden je postal vodilo hostel-ljubnih hipsterjev enaindvajsetega stoletja
Evropski viri financiranja za mesta

Evropski viri financiranja za mesta

Inštitut za politike prostora, 25. marec 2016 ― Včeraj, 24. marca 2016, je v organizaciji SOS in IPoP v Ljubljani potekal dogodek Evropski viri financiranja za mesta – Posvet o potrebah mest. Predstavili smo različne evropske instrumente in programe, s katerimi lahko mesta oz. občine pridobijo sofinanciranje za svoje projekte vezane na urbani razvoj. Tomaž Miklavčič iz MOP je predstavil ESPON. ESPON je [...]

Matjaž Počivavšek: »Ko pride do sozvočja med materialom in mano, je stvar narejena«

Koridor, 25. marec 2016 ― Pogled v atelje Matjaža Počivavška v Ljubljani, januar 2016; foto: Matija Pavlovec (Moderna galerija, Ljubljana)     Matjaž Počivavšek je predstavnik srednje generacije slovenskih kiparjev. Med drugim je dobitnik študentske Prešernove nagrade (1980), nagrade Prešernovega sklada (1991), nagrade fundacije Pollock-Krasner (1991) ter nagrade Riharda Jakopiča (2001). Razstavljal je na več kot 30 samostojnih in drugih […] The post Matjaž Počivavšek: »Ko pride do sozvočja med materialom in mano, je stvar narejena« appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

April v Kinodvoru

Kinodvor, 25. marec 2016 ― Tudi v aprilu smo pripravili mnogo dogodkov in premier - vabljeni k listanju novega mesečnika! Mesečnik je v tiskani obliki na voljo v Kinodvoru in na izbranih lokacijah (lokalih, knjižnicah, muzejih ... ) po mestu.
Zakaj tako resni?

Zakaj tako resni?

Delo Film, 25. marec 2016 ― Jokerjev najbolj znan citat iz Viteza teme je hkrati vprašanje avtorjem novega filma o Batmanu in Supermanu, saj kaže, da njuni filmi ne bodo ravno nasmejali.
1936 Planina – Materinski dan

1936 Planina – Materinski dan

Stare slike (Cerknica), 25. marec 2016 ― Materinski dan, ki ga obeležujemo 25. marca, ima po mnenju mnogih poganske korenine in se navezuje na čaščenje matere. Sodobno praznovanje materinskega dne izvira v ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910, v Evropo je navada prišla po prvi svetovni vojni. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih […]

Matvei Yankelevich: Epistolarna pesem

Poiesis, 25. marec 2016 ― Zdravo, v redu sem, dobro se imam, hočem reči, da posedam, kadim, v resnici ne razmišljam o tebi ali kom drugem. Zabavam se s stvarmi, recimo s papirjem in tem, kako se ga da uporabiti za to ali ono. Za črke – to je en način – ampak samo eden od mnogih. Pravijo, da morajo črke komunicirati, vendar pa so le delček komunikacije. Samo zvok ni dovolj. Čeprav me nekatere črke zelo vznemirjajo. Predvsem samoglasniki, dolgi in čustveni. Niso ravno kriki, vendar skoraj. Bolj stoki kot kriki. Hudo mi je, ko se končajo, podobno bi morala obstati tudi pisma iz različnih vrst papirja, kot bi moral papir iz katerega se zvija cigarete. Molim zanj, da bi še naprej gorel, vendar nič, kar gori ne traja dolgo. Vsaj ne na papirju. To ni nek večni plamen ali kaj tako plinastega ali pomembnega. Pravopis je važen samo pri komunikaciji; pa še takrat ni zares nujno, da je pravilen.   Prevedel Tone Škrjanec
Zgode in nezgode pri prevajanju antičnih geografskih imen

Zgode in nezgode pri prevajanju antičnih geografskih imen

ARS Jezikovni pogovori, 25. marec 2016 ― Rimljani in Grki so poseljevali velik del sveta in ga poimenovali. Kakšno je načelo pri slovenjenju geografskih imen latinskega in grškega izvora? Za katero obliko se odločiti, ko pridemo do prostora, kjer sta sobivali ti kulturi? Praviloma v dilemi izberemo obliko, ki je ustaljena, vendar je ustaljenost lahko nekaj relativnega. O zgodah in nezgodah prevajanja […]
Teden slovenske drame in premiera Butnskale

Teden slovenske drame in premiera Butnskale

ARS Svet kulture, 25. marec 2016 ― V nedeljo, 27. marca bodo v Prešernovem gledališču Kranj slovesno odprli 46. Teden slovenske drame. Na otvoritveni slovesnosti bo Združenje dramskih umetnikov Slovenije ob svetovnem dnevu gledališča podelilo priznanja za umetniške dosežke v preteklem letu. Sledila bo otvoritvena predstava festivala, premierna uprizoritev Butnskala Emila Filipčiča in Marka Derganca v režiji Vita Tauferja. V oddaji predstavljamo […]

V Frankfurtu razstava sodobne umetnosti Imaginarni muzej

Misli, 25. marec 2016 ― V Muzeju moderne umetnosti v Frankfurtu je na ogled razstava sodobne umetnosti, naslovljena Imaginarni muzej. Razstava obravnava vprašanje, ali lahko umetnine živijo le v človeškem spominu. Zadnja dva dneva razstave bodo namreč umetnine v muzeju zamenjali obiskovalci, ki bodo obujali svoje spomine na predhodno razstavljena dela.
Valentin Oman z retrospektivo na Dunaju

Valentin Oman z retrospektivo na Dunaju

Marijan Zlobec, 25. marec 2016 ― Slovenska likovna umetnost se na Dunaju uveljavlja bolj kot se to zdi v sami Sloveniji. Spomnimo na veliko pregledno razstavo, ki jo je zasnoval, pripravil in v celoti izbral avtorje in njihova dela Aleksander Bassin, potem je bila vrsta razstav posamaznih avtorjev in avtoric, precej kolektivnih razstav s slovensko udeležbo, sedaj odmevna instalacija Eve Petrič […]
Stvari sva peljala tako, kot so prihajale

Stvari sva peljala tako, kot so prihajale

Pogledi, 25. marec 2016 ― Butnskala je snov, iz katere so narejene legende. Tiste snovne in tiste zgolj konceptualne. Legende o tem, kako se je v nekem, zdaj že napol izgubljenem času skozi ozko špranjo v slovenskem narodnem značaju prerinil smisel za humor in se trmasto vkopal v našo negostoljubno prst. Butnskala je slavna zapuščina žlahtne slovenske norosti iz druge polovice rajnkega 20. stoletja, h kateri se moramo vračati, da bi se spomnili, da nas nista ena sama pridnost in pokornost. 
še novic