Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 21. julij 2018 ― Emerik Bernard, Metka Krašovec, Živko Marušič, Marko Jakše v Pilonovi galeriji Ajdovščina. Bernardovi diptihi in triptihi nam raz/kažejo nek krožni most, se pravi kroženje: Obkroženje okoli manjka temelja upodobitve slike. Gradijo sliko prav tam, da ta zapolni nek substancialni manko: Praznino zadaj za podobo, ki govori z istrsko ikonografijo, z istrskim paysageom. Istrska krajina je tu zato ,samo zato, da nadomesti manko prvotne in prvobitne upodobitve...ko gledamo ta istrski paysage, ne gledamo, ne vidimo samo krajine, ampak samo slika mi, se pravi "jaz", ki gledam, sem pogled, ki slika sliko....jaz sem v resnici slika, ki me upodobi kot objet barre, zaprečeni subjekt: Gledalec kot pogled in slika. Metka Krašovec je v zadnjem obdobju slikala nekakšne mistične peysage, ki govorijo o nekem drugem, "drugem" stranju, stanju duše: Duše z veliko začetnico, ki zdaj prežema sliko. Sliko kot popolno utajitev....nekakšen "chiaro scuro", ki preveva njene nezgodovinske, parazgodovinske prapodobe. Ciprese tu-in-tam, v strogi geometrični postavi: V postavju, ki govori gledalcem...o nekem miru in umiritvi, ne-miru, ki pokriva pomanjšane figure v osprednjem delu platna....v pokončni drži, ki sovpada z naslikano krajino....in brez začudenja, z začudenjem nad senčno in osenčeno pojavo: pojavitvijo oseb, dreves in temno/svetlo metafizično svatlobo. In brez zunanje, z notranjo svetlobo...tišina neskončnega in večnega trenutka...čista poezija, ponovno najden paradiž. Živko Marušič slika figuralno tkanje, v ospredju je figura, "zalepljena" v dekor. V dekoracijo ozadja, ki ga izpolni z vegetativnim tkanjem kot podlogo za osrednje mimetične premike...za gibanje figure:Prelomno in krožeče gibanje telesa in telesnih delov, rok in nog, obraza in zasukanih telesnih "zon", ki samezase govorijo o neki vzhičenosti in dinamiki, ki preseneti in začudi z zapognjenostjo, z dynamis in energeio figuralnih delov slike. Ta dihotonimija zznotraj/zadaj, zunaj in navznoter in navzven, iz točke nič: Popoln

Notranjsko primorske novice » Kultura, 21. julij 2018 ― Snežnik – Že od torka je Loška dolina, predvsem okolica gradu Snežnik, v znamenju letošnjega festivala Plavajoči grad. Osemdesetčlanski Etno Histeria World Orchestra je v sredo pričel z vajami, sinoči pa je imel prvi koncert,- tradicionalno – za vaščane Kozarišč in Šmarate. Večer, ki se je začel koncertno – orkester je predstavil skladbe držav, iz katerih prihajajo člani, – se je nadaljeval plesno z druženjem glasbenikov in poslušalcev. Do začetka festivala, ki bo 26.julija, bodo glasbeniki gostovali še v nekaterih slovenskih mestih; v Ljubljani na Prešernovem trgu to nedeljo, do pričetka festivala, prihodnji četrtek pa bodo na slovenski obali. Foto: Nataša Mele Vikend glasbe, gledališča in vizualne umetnosti Že šesto leto bo v času festivala grad Snežnik,- kulturni in naravni biser Notranjske in Slovenije, zaživel v povsem novi dimenziji. V, na in ob gradu se bo na 16 raznolikih in unikatnih prizoriščih zvrstilo več kot 110 nastopajočih. Pripravili bodo tako intimne glasbene nastope za sladokusce, večje koncerte, spontane jam-sessione, vizualni spektakel v obliki projekcij na grad, nastopil bo Etno Histeria World Orchestra, ki ga vsako leto sestavlja raznolika, mednarodna zasedba, prihaja ulično gledališče, pripravljajo se lutkovne predstave in predstave za odrasle, ustvarjalne delavnice, cirkuške točke, akrobatske predstave, oči si boste lahko napasli tudi na velikih lutkah in lampionih, raznovrstnih razstavah in performansih. Na festivalu plavajoči grad ima domišljija sodelujočih prosto pot in mnogo nastopov na festivalu je unikatnih in neponovljivih. 20.000 milj pod Ložem, Nautilus in utopična mesta Posebnost festivala je tudi izvirna ureditev prostora – letos se boste potopili 20.000 milj pod Lož v ‘Podsvetove – utopije’. Na Plavajočem gradu boste tako srečali čudne, podvodne stvore, z Nautilusom boste lahko potovali v utopična mesta (ki bodo pravzaprav odri), tudi obzidja, izviri, drevesa, čolni, dvorane, lojtrniki in kupole se bodo spreminja

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 21. julij 2018 ― Posnetek pogovora s Štefko Drolc iz leta 2003 kot hommage veliki igralki Štefka Drolc, legenda slovenskega gledališča, filma, radia in televizije se je pred nedavnim poslovila s tega sveta, stara skoraj petindevetdeset let. Na odrih osrednjih slovenskih gledališč od Maribora do Trsta in Ljubljane in tudi na eksperimentalnih odrih je odigrala osrednje vloge v delih slovenske in svetovne dramatike. Kot filmska igralka debitirala že leta 1948 v filmu Na svoji zemlji, igrala pa je še v filmih Na klancu, Naš avto, Cvetje v jeseni, Povest o dobrih ljudeh, Draga moja Iza, Deklica in drevo, če omenimo le nekatere. Njene vloge v radijskih igrah in literarnih oddajah, ki jih hranimo v radijskem arhivu, so nepreštevne. Kot hommage veliki igralki objavljamo v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom pogovor Tadeje Krečič s Štefko Drolc iz leta 2003.