FKK OFF!: Praznovanje

Foto klub Kamnik, 10. december 2018 ― FKK OFF! je čuden tič. V preteklih letih je bil razstava, tokrat se bo prikazal za le nekaj ur, odet v praznične barve in zabavljaško razposajen. Vabljeni v sredo, 19. grudna ob 19. uri na Praznovanje. Foto klub Kamnik gostuje v Mladinskem centru Kotlovnica. The post FKK OFF!: Praznovanje appeared first on Foto klub Kamnik.

DIPTIH - skupinska razstava fotokluba Maribor

Fotoklub Maribor, 10. december 2018 ― DIPTIH    V starodavnih časih, ko so bile podobe in rezbarije vklesane v vosek in les, so le te hranili tako, da so jih zložili eno na drugo oziroma iz oči v oči, da bi zaščitili njihove površine med prevažanjem in skladiščenje. Seveda so umetniki teh del upoštevali njihovo medsebojno estetiko ter jih temu primerno ujemajoče upodobili. Takšna dela so imenovali »diptih«, kar v grščini pomeni »zloženi v dva«.   Diptihi so bili največkrat izdelani iz slonovine, lesa ali kovine in...

DIPTIH - skupinska razstava fotokluba Maribor

Fotoklub Maribor, 10. december 2018 ― DIPTIH    V starodavnih časih, ko so bile podobe in rezbarije vklesane v vosek in les, so le te hranili tako, da so jih zložili eno na drugo oziroma iz oči v oči, da bi zaščitili njihove površine med prevažanjem in skladiščenje. Seveda so umetniki teh del upoštevali njihovo medsebojno estetiko ter jih temu primerno ujemajoče upodobili. Takšna dela so imenovali »diptih«, kar v grščini pomeni »zloženi v dva«.   Diptihi so bili največkrat izdelani iz slonovine, lesa ali kovine in...
ŠUM#10.1 / Kaja Kraner: Konceptualizacije sodobne umetnosti: v slovenskem kontekstu

ŠUM#10.1 / Kaja Kraner: Konceptualizacije sodobne umetnosti: v slovenskem kontekstu

ŠUM, 10. december 2018 ― O sodobni umetnosti je bilo že veliko napisanega,[1] ravno tako je bilo v lokalnem prostoru nekaj prispevkov, ki so poskušali nakazati, do kakšnega premika naj bi prišlo v okviru „obdobja sodobne umetnosti“. Najbolj celostno in kronološko najprej sta obdobje od 90. let, ki se v lokalnem prostoru najpogosteje misli kot začetek obdobja sodobne umetnosti, vsekakor […]
Najboljša kratka zgodba: FINALE

Najboljša kratka zgodba: FINALE

Airbeletrina, 10. december 2018 ― Žirija v sestavi Manca G. Renko, Špela Pavlič in Ana Schnabl se je v ponedeljek, 10. decembra, sestala v zgodnjih jutranjih urah. Tri kave, šest cigaret in precej neslanih šal pozneje so žirantke izbrale pet finalnih zgodb, ki so jih med 95 prispelimi najbolj prepričale. Če jim želite prisluhniti, vabljene in vabljeni v četrtek, 13. 12., ob 20.00 v kavarno SNG Drama v Ljubljani; kratke zgodbe bo prebral igralec Benjamin Krnetić, sledila pa bo razglasitev najboljše.

Akademija v počastitev 130. obletnice rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika (1888–1960)

Kamra.si, 10. december 2018 ― Vabjeni v sredo, 12. decembra 2018, ob 19. uri na akademijo v počastitev 130. obletnice rojstva akademskega kiparja Ivana Napotnika (1888–1960), na zaključno slavnostno prireditev s kulturnim programom v okviru projekta Napotnikovo leto 2018 v očini Šoštanj Slavnostna govornika: Darko Menih, župan Občine Šoštanjmag. Milena Koren Božiček, umetnostna zgodovinarka in poznavalka Napotnikove kiparske umetnosti  
Mumini v Knjigarnici

Mumini v Knjigarnici

Kinodvor, 10. december 2018 15. decembra se na naše platno vračajo priljubljeni Mumintroli. V to čast smo v naši Knjigarnici pripravili posebno akcijo vseh knjig, stripov in DVD-jev povezanih z Mumini. Obdarite svoje najmlajše z Mumini!

Na novogoriškem odru Macbeth v režiji Janusza Kice

SiGledal, 10. december 2018 ― Na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica bo v četrtek, 13. 12. 2018, premiera Shakespearove drame Macbeth. Za nov prevod besedila je poskrbel Srečko Fišer, režijo je prevzel Janusz Kica. Glavni vlogi je zaupal mladima igralcema Nejcu Cijanu Garlattiju in Arni Hadžialjević.

Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij (Sončnica)

Kamra.si, 10. december 2018 ― Osrednja knjižnica Celje, Kristian Koželj in založba Hiša poezije - Poetikon vabijo v četrtek, 13. 12. 2018, ob 18. uri na predstavitev pesniškega prvenca Muzej zaključenih razmerij, ki je letos izšel pri navedeni založbi v književni zbirki Sončnica, vsa nora od svetlobe.  Med bralce ga bo Kristian Koželj pospremil, kot to počne najraje: brez velikih govoranc - le s poezijo v prepletu z glasbo virtuoza in glasbene legende Jureta Torija.
15. Animateka: Sin Bele kobile (Fehérlófia)

15. Animateka: Sin Bele kobile (Fehérlófia)

Koridor, 10. december 2018 ― Na letošnjem, zdaj že 15. mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka so se organizatorji odločili  v ospredje postaviti retrospektivo madžarskega animiranega filma, ki še danes predstavlja enega pomembnejših središč animacije vzhodne in osrednje Evrope ter se lahko pohvali z bogato zgodovino ustvarjanja še izpred prve svetovne vojne pa vse do enaindvajsetega stoletja. Ustvarjanje pod pritiski države, […] The post 15. Animateka: Sin Bele kobile (Fehérlófia) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

1896 – Umre Alfred Nobel

Zgodovina na dlani, 10. december 2018 10 decembra leta 1896 je v italijanskem San Remu umrl znameniti švedski kemik, inženir, podjetnik, filantrop in izumitelj dinamita (1867) Alfred Bernhard Nobel. Star je bil 63 let. Pokopan je na enem od glavnih pokopališč v njegovem rojstnem Stockholmu. Rojen je bil v družini inženirjev, ki se je preselila v… Preberi The post 1896 – Umre Alfred Nobel appeared first on Zgodovina na dlani.
Knjižne novosti založb Beletrina in LUD Literatura

Knjižne novosti založb Beletrina in LUD Literatura

ARS Svet kulture, 10. december 2018 ― Novo teoretsko delo Toma Virka in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti »Etični pristop k literaturi oziroma etična kritika v tem duhu potekata kot natančno pozorno branje literarnih besedil ter, kar zadeva etiko, učenje iz teh besedil, in ne njihovo upogibanje v vnaprejšnje šablone etične teorije.« Tako sklene še svežo študijo Etični obrat v literarni vedi njen avtor Tomo Virk. Njegovo novo teoretsko delo in roman Dušana Merca Slepe miši sta le dve izmed knjižnih novosti, ki jih predstavljamo v oddaji ob vstopu v teden, zaznamovan s 100. obletnico Cankarjeve smrti. Pogledali bomo, kako so tega velikega slovenskega literata slavili na Kitajskem, omenili pa bomo tudi mednarodno razstavo Five Ladies – Pet dam v mariborski  galeriji KiBela.
Marcel Štefančič: Ivan Cankar – Eseji o največjem / Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij / Tomo Podstenšek: Ribji krik / Jaume Cabré: Sodnik

Marcel Štefančič: Ivan Cankar – Eseji o največjem / Kristian Koželj: Muzej zaključenih razmerij / Tomo Podstenšek: Ribji krik / Jaume Cabré: Sodnik

ARS S knjižnega trga, 10. december 2018 ― Uvodno recenzijo tokrat namenjamo knjigi Marcela Štefančiča Ivan Cankar – Eseji o največjem, v nadaljevanju pa nas čakajo pesniška zbirka Kristiana Koželja Muzej zaključenih razmerij, […] Uvodno recenzijo tokrat namenjamo knjigi Marcela Štefančiča Ivan Cankar – Eseji o največjem, v nadaljevanju pa nas čakajo pesniška zbirka Kristiana Koželja Muzej zaključenih razmerij, kratka proza Toma Podstenška Ribji krik in roman Jaumeja Cabréja Sodnik. Recenzije so napisali Iztok Ilich, Peter Semolič, Zarja Vršič in Simon Popek.
Zahvala donatorjem SEM

Zahvala donatorjem SEM

SEM, 10. december 2018 ― Slovenski etnografski muzej se v letu 2018 ponaša z osmimi novimi donacijami, ki smo jih prejeli od posameznikov in podjetij. Direktorica SEM, dr. Tanja Roženbergar, je v družbi kustosov SEM donatorjem izročila zahvale na tradicionalnem prednovoletnem srečanju SEM. Donatorske listine so prejeli: Družina Petelin za donacijo zbirke predmetov slovenske ribiške družine Caharija iz Nabrežine pri Trstu, Franjo Čretnik za donacijo peska iz Afganistana, Mira Dobovišek za donacijo cize za vožnjo na trg, Peter Amalietti za donacijo afganistanskega glasbila dambura, Čolnarsko združenje Pletna Bled za donacijo pletne, Kim Badawi za donacijo zbirke 13 avtorskih poslikanih panjskih končnic, Radojka Verčko za donacijo predmetov Saturnus in Pivovarna Laško Union za donacijo predmetov Pivovarne Laško Union. Vsem donatorjem se še enkrat iskreno zahvaljujemo.

Podjetniški izziv za študente Fakultete za dizajn

Fakulteta za dizajn, 10. december 2018 ― V sredo, 5.12. 2018 je Inkubator Sežana gostil študente Fakulteta za dizajn. Zanje so pripravili tekmovalni dogodek na temo reševanja podjetniških izzivov s področja razvoja blagovne znamke. Študentje so dobili priložnost, da svojo kreativnost preizkusijo pri reševanju konkretnih izzivov podjetij, vključenih v Inkubator Sežana. Izzivi: Podjetje Kaspr: Kako sodobne spletne komunikacijske kanale bolj učinkovito izkoristiti za povečanje […]
Vilko Ukmar /1/

Vilko Ukmar /1/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov Vilko Ukmar je tokratni skladatelj tedna. Poznan je kot glasbeni ustvarjalec s precej obsežnim opusom, bil pa je tudi cenjeni univerzitetni profesor, muzikolog, glasbeni kritik, esejist in pisec strokovnih člankov.  V življenju je posegal na najrazličnejša področja, izkazal se je kot velik poznavalec estetsko-filozofskih vprašanj in prodoren pisec o umetnosti, še posebej o glasbeni misli, estetiki in slogu.

PHOTO BASEL 2018

Galerija Fotografija, 10. december 2018 ― 11.-17. junij 2018 Boris Gaberščik   Paul Ickovic Radenko Milak & Roman Uranjek – Dates   Obiščite nas na našem razstavišču št.19 The post PHOTO BASEL 2018 appeared first on Galerija Fotografija.
Vilko Ukmar /5/

Vilko Ukmar /5/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― »Umetnik naj bo predvsem človek« »Umetnik naj bo predvsem človek,« je zapisal Vilko Ukmar, tokratni skladatelj tedna.  »Smoter glasbe je, buditi v človeku plemenita notranja doživetja in ga potem očiščevati, duševno buditi in etično ter moralno osveščati, da bi mogel v sebi razviti zdravega, sočutnega človeka, ki bi vedel za svojo nalogo v družbi….« Glasba zanj ni bila le spremljevalka iz najnežnejše mladosti, pač pa pojem in smisel življenja. Svoja spoznanja, misli ter umetniški nazor je izpovedoval v glasbenih esejih, znanstvenih publikacijah in v predavanjih študentom. Posebno zanimanje za estetska vprašanja in vprašanja stila v umetnosti oz. v glasbi, veje že iz njegovega knjižnega prvenca – iz Zgodovine glasbe, ki je prva tovrstna slovenska knjiga.
Rudolf Maister: sto let severne meje

Rudolf Maister: sto let severne meje

ARS Izšlo je, 10. december 2018 ― V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934 V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Nikar ne zamudite.
Vilko Ukmar /4/

Vilko Ukmar /4/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba V ospredju bo tokrat njegova simfonična glasba. Z njo se je začel ukvarjati že zgodaj – prva njegova simfonična skladba, z naslovom Balada je nastala že leta 1927. Sledile sta ji Slovenska uvertura in Simfonične meditacije v letu 1932, dve leti zatem je ustvaril tudi skladbo Prebujenje, za godalni orkester.
Vilko Ukmar /3/

Vilko Ukmar /3/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Tehten in plodovit je bil tudi v ustvarjanju solistične in komorne glasbe; občutljiv za sodobne tokove in glasbeno-tehnične novosti pa je vedno in povsod iskal lastno glasbeno govorico Tehten in plodovit je bil tudi v ustvarjanju solistične in komorne glasbe; občutljiv za sodobne tokove in glasbeno-tehnične novosti pa je vedno in povsod iskal lastno glasbeno govorico – kot je v svojih spisih in predavanjih večkrat jasno izrazil svojo duhovno in idejno usmeritev. Ker je pripadal krogu tako imenovanih levo usmerjenih krščanskih socialistov, ga je, kljub aktivnemu sodelovanju z Osvobodilno fronto, po 2. svetovni vojni doletela ista usoda kot Kocbeka. Kot pisec in predavatelj sicer ni bil dokončno utišan, marsikatera njegova dragocena misel pa je vseeno ostala neizrečena.
Vilko Ukmar /2/

Vilko Ukmar /2/

ARS Skladatelj tedna, 10. december 2018 ― Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov Kot Primorcu mu je bila zborovska glasba še posebej blizu, samospevi so se v njegovo ustvarjanje prikradli skupaj s poezijo primorskih pesnikov. Zelo ljube so mu bile pesmi Srečka Kosovela, Alojza Gradnika, Franceta Bevka, pa tudi drugih slovenskih poetov, na primer Otona Župančiča, Josipa Murna in Ivana Cankarja. Ker je glasbeno obliko večinoma podrejal vsebini, mu je poezija morda služila kot dodaten vzgib za ustvarjanje. Ali pa tudi ne. »Vse to so samo pripomočki, ki se jih oprijemamo, da bi si pridobili opore, ki jih v izkustvenem svetu potrebuje naš razum za spletanje misli in idej o glasbi,« je zapisal v knjigi Poglavja iz glasbene estetike.
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic o človekovih pravicah

ARS Ars humana, 10. december 2018 ― Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Na svetovni dan človekovih pravic bo gostja oddaje Ars humana Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. V pogovoru z Markom Goljo bo odgovorila na vrsto vprašanj, med drugim o stanju človekovih pravic v Sloveniji, brezplačni pravni pomoči, revščini, položaju Romov, transspolnih oseb in samozaposlenih v kulturi, o izbrisanih in sovražnem govoru. V oddaji bomo še slišali izjavi Nataše Posel, direktorice Društva Amnesty International Slovenije, in Inge Remeta, predsednice Društva Asociacija, krovne slovenske organizacije na področju kulture. Nikar ne zamudite.

Praznični Kinodvor

Kinodvor, 10. december 2018 ― Bliža se konec leta: tudi letos se lahko od starega poslovite z obiskom kina, vaše najdražje pa obdarujete z najbolj filmskimi darili – preverite, kaj vse vam je na razpolago.
Johnny English Strikes Again (2018)

Johnny English Strikes Again (2018)

Deseta umetnost, 10. december 2018 ― Najbolj neroden in nesposoben agent njenega veličanstva se je vrnil na kinematografske zaslone, in kot pravijo v britanski obveščevalni službi – v četrto gre rado!  Rowan Atkinson je bil ustvarjen za to vlogo. Leta 1955 rojeni britanski komedijant in igralec, ki je najbolj poznan po svoji vlogi v humoristični nadaljevanki Črni gad (The Black Adder, 1982–1983) in prigodah univerzalno […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    King Arthur: Legend of the Sword (2017)  Heat (1995)  American Beauty (1999)  Beneški filmski festival: Virtualna resničnost in moža, ki sta vsak po svoje spisala zgodovino  [Pozor, hud prizor] - Midnight Cowboy (1969) Copyright © Deseta umetnost [Johnny English Strikes Again (2018)], All Right Reserved. 2018.
Povsod so Domžale

Povsod so Domžale

LUD Literatura, 10. december 2018 ― da bi razumel slovenca se ni treba naučiti jezika naučiti se moraš planinarjenja mi razlaga domačin na avtobusu jaz se vzpenjam znova in znova jaz se vzpenjam znova in znova jaz se vzpenjam znova in znova
Cerknica 1977/78 – 3. a razred

Cerknica 1977/78 – 3. a razred

Stare slike (Cerknica), 10. december 2018 ― Ob vhodu v stari del osnovne šole Cerknica smo se učenci 3. razreda slikali na lep sončen popoldan. V tretjem razredu so učenci nižje stopnje hodili v šolo popoldan, višja stopnja pa dopoldan. Naslednje leto so že naredili nov prizidek, tako da smo vsi učenci lahko hodili samo dopoldan. Sedita spodaj z leve: Ema Smajić […]

10. decembra 1891 se je v vasi Turje nad Hrastnikom rodil Janko Orožen, slovenski zgodovinar in šolnik

Kamra.si, 10. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. decembra 1891 se je v vasi Turje nad Hrastnikom rodil Janko Orožen, slovenski zgodovinar in šolnik. Umrl je 30. septembra 1989 v Celju.  Janko Orožen se je rodil v kmečki družini s petimi otroki. Prvo znanje je nabiral v enorazredni osnovni šoli v domačem Turju, leta 1907 pa se je vpisal na mariborsko učiteljišče, ki ga je uspešno končal štiri leta kasneje. Kot privatist je na celjski gimnaziji leta 1913 opravil gimnazijsko maturo in si pridobil formalne pogoje za univerzitetni študij. V Pragi je vpisal študij prava, a ga je že po enem semestru opustil zaradi finančnih težav. Vrnil se je v domovino, kjer je do začetka prve svetovne vojne opravljal pedagoško delo.

10. decembra 1896 je v Sanremu umrl Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj

Kamra.si, 10. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. decembra 1896 je v Sanremu umrl Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj. Rodil se je 21. oktobra 1833.  Rodil se je v Stockholmu, kot tretji sin izumitelja in inženirja Immanuela Nobela ter Karoline Nobel. Poročena sta bila od leta 1827 in imela osem otrok. Družina je bila siromašna in le Alfred in njegovi trije bratje so preživeli otroštvo. Zaradi očeta inženirja sta mladega Nobela že v rani mladosti začela zanimati tehnika in inženirstvo, zlasti eksplozivi.
V Ermitažu velika retrospektiva Piera della Francesce

V Ermitažu velika retrospektiva Piera della Francesce

Misli, 10. december 2018 ― V ruskem muzeju Ermitaž je na ogled prva velika retrospektivna razstava del priznanega italijanskega slikarja Piera della Francesce (1416-1492) v tej državi. Razstava po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa združuje največ umetnikovih del doslej, ob katerih bodo na ogled štirje podpisani rokopisi, tudi sloviti De prospettiva pingendi.
še novic